Jedro

Sodišče je pravilno izpostavilo dolžnost zaščititi ogroženost zdravega otrokovega razvoja ter preprečiti vsako najmanjšo možnost izvajanja kakršnegakoli fizičnega nasilja nad otrokom. Zato je, s pravilno uporabo dokaznega standarda verjetnosti, ugotovilo obstoj ogroženosti ter izvajanje stikov med očetom in sinom začasno omejilo, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Takšna odločitev je zgolj začasna, ker lahko traja največ 9 mesecev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 21. 11. 2025, ta sklep v I. točki razveljavilo in odločilo, da se stiki med mladoletnim sinom A. A. in nasprotnim udeležencem (oče) do dokončne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti II N 340/2025 oziroma do drugačne odločitve v navedeni zadevi, izvajajo vsak petek od 15ʰ do 17ʰ v prostorih nakupovalnega centra, tako da ob začetku stikov oče prevzame otroka v vrtcu ali v šoli in ga ob koncu stikov preda materi pri vhodu v nakupovalni center pred poslovalnico Pošte Slovenije (točka I). Nadalje je odločilo, da v preostalem delu ostane sklep o začasni odredbi z dne 25. 11. 2025 v veljavi, ter da se prvi osebni stik med sinom in očetom izvede 30. 1. 2026 (točka III izreka).

2.Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec (oče). Navaja, da je zaznal, da se določene izjave in dokazi obravnavajo enostransko. Predlaga, da sodišče nepristransko in resno obravnava tudi njegove dokaze. Predlaga zaslišanje dedka, ker obstaja utemeljen sum, da je bil otrok vsebinsko usmerjen k določeni izjavi. Nadalje izpostavlja možnost vplivanja na otrokovo izjavo in pri tem izpostavlja izjavo matere v zadevi II N 340/2025. Opozarja na možnost manipulacije in zlorabe postopkov z navajanjem neresničnih dejstev B. B ., s čimer zlorablja sodni in zdravstveni sistem in povzroča škodo njemu kot očetu in predvsem otroku. Njen namen je popolna prekinitev stikov med očetom in sinom, kar je bilo izraženo tudi v navzočnosti očetovih sorodnikov. Ostro zavrača navedbe odvetnice, da ima neurejen partnerski odnos, saj poudarja, da ima trenutno najbolj stabilen partnerski odnos v svojem življenju. Zavrača njene navedbe, da naj ne bi bil kritičen do domnevnih nasilnih dejanj nad otrokom. Priložil je USB ključek, fotografije ter sklep okrožnega državnega tožilstva, iz katerih izhaja, da želi mati nasilna ravnanja, ki izvirajo iz njene strani, prevaliti nanj kot očeta. Meni, da to ni potrebno, saj je v življenju vzgajal več otrok, ki so danes samostojni in uspešni. Opozarja na odsotnost dokazov o nasilju z njegove strani. Poudarja, da nad otrokom nikoli ni bil nasilen, da nima kazenske evidence, ter da noben izmed sodnih izvedencev ni potrdil obstoja nasilnega dejanja z njegove strani. Resno ga skrbi okolje, v katerem sin trenutno odrašča. Namesto brezskrbnega otroštva je izpostavljen številnim psihološkim in psihiatričnim obravnavam, kar ga lahko zaznamuje. Poudarja njegovo vlogo pri skrbi za otroka, saj je od otrokovega rojstva v veliki meri samostojno skrbel zanj, kar lahko potrdijo tudi priče. Predlaga, da sodišče določi obvezno nadomeščanje stikov že v naslednjem tednu, kadar stik iz upravičenih ali neupravičenih razlogov odpade, kar se je večkrat zgodilo, ter da se ugodi predlogu klinične psihologinje glede izvajanja stikov preko tretje osebe, saj je neposredna komunikacija z materjo nemogoča. Kljub večkratnim opozorilom je še vedno izpostavljen njeni vsiljivi bližini.

3.Mati v odgovoru na pritožbo zavrača očetove navedbe glede nedokazanosti njegovih nasilnih ravnanj nad otrokom, navaja, da so bile njegove kazenske ovadbe zoper predlagateljico zavržene oziroma so se izkazale za neutemeljene. Izpostavlja očetovo pomanjkanje vsake kritičnosti do nasilnih dejanj. Dejstvo, da A. A. kaže naklonjenost do nasilnega očeta in si želi stikov, ob starosti otroka 5 let, ne dokazuje očetovega primernega ravnanja, saj otrok 5-ih let lahko kljub takim ravnanjem kaže naklonjenost do nasilnega očeta in si želi stikov zaradi čustvenih vezi, stkanih s staršema, kar je povezano s potrebo otroka po stabilnosti in ljubezni, po čustveni vezi, ki je bila vzpostavljena, še preden je bil deležen očetovega nasilja. Naklonjenost očetu je vzrok otrokove hitre prilagodljivosti obstoječemu stanju in ne potrjuje, da nasilja ne bi bilo. Zavzema se za zavrnitev očetove pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 360. člena, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v zvezi s 7. in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), preizkusilo sklep sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti ter v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni. Pri tem preizkusu kršitev ni ugotovilo.

6.Med udeležencema, ki sta starša A. A., ki bo novembra star 6 let, teče od novembra 2025 postopek izreka ukrepa trajnega značaja, v katerem mati predlaga spremembo sodne poravnave z dne 8. 7. 2025, s katero sta starša dogovorila, da mladoletni sin preživi pri očetu vsak drugi vikend in ima stike tudi med tednom. Mati je najprej vložila predlog za izdajo začasne odredbe, ki mu je sodišče s sklepom z dne 21. 11. 2025 ugodilo in prepovedalo osebne stike med A. A. in njegovim očetom ter določilo le stike preko telefona oziroma video klica, vsak torek med 17. in 18. uro. Oče je zoper ta sklep vložil ugovor.

7.S sklepom, ki je predmet pritožbenega preizkusa, je sodišče delno ugodilo očetovem ugovoru ter določilo, da stiki med očetom s sinom potekajo osebno, a v nadzorovanem okolju, v prostorih nakupovalnega centra1. Izpostavilo je, da je izkazan verjetni obstoj ogroženosti otroka, ker je potrebno preprečiti tudi minimalno izpostavljenost otroka nasilju, kar pa ni mogoče prepričljivo ugotoviti brez nadaljnjih dokazov, ki bodo izvedeni v rednem postopku. To je razlog, da sodišče ugovoru očeta ni ugodilo v celoti, temveč le delno tako, da je ponovno vzpostavitvijo osebne stike, ki pa morajo potekati v nadzorovanem okolju.

8.Mati v predlogu za izdajo začasne odredbe ponavlja svoj strah in dolžnost po zaščiti mld. A. A.. Zatrjuje, da se po tistem, ko je sin prišel od očeta z modrico, A. A. čudno vede, je občasno agresiven, razdražljiv in nemiren. V obravnavanem primeru je kot razlog ogrožanja s strani matere, zatrjevano fizično nasilje ter negativni vedenjski znaki, ki jih opaža pri sinu.

9.Iz podatkov spisa izhaja, da je mati trditve o očetovem fizičnem nasilju nad sinom na vikend stiku od 7.11.2025 do 9.11.2025, na katerih utemeljuje izdajo začasne odredbe, naznanila 13.11.2025 najprej CSD, kjer je A. A. sam povedal, da ga je ata udaril po obrazu ter istega dne Policijski postaji *** , ta pa je nato 22. 12. 2025 na podlagi preiskave suma kaznivega dejanja na Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti vložila kazensko ovadbo, v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja zanemarjenja mladoletne osebe in surovega ravnanja in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Zoper očeta kot obdolženca teče tudi kazenski postopek zaradi telesnega poškodovanja sina v dogodku med 31.1.2025 in 2.2.2025, ko naj bi ga oče večkrat brcnil v predel nog in zadnjice (I Kpd 31340/2025). Stiki so se zato po tistem dogodku, začasno izvajali pod nadzorom do 8.7.2025. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da CSD spremlja družino že od leta 2023, ter da ugotavlja visok konflikt med staršema. Na zadnjem naroku je strokovna sodelavka podala predlog, da bi se stiki izvajali tudi neposredno, dve uri na teden, na javnem kraju. S tem predlogom se je strinjal tudi oče.

10.Po pregledu na UKC Maribor, Kliniki za pediatrijo (Priloga A7), je bi A. A. vključen v obravnavo pri specialistki klinične psihologije. Ta je v klinično psihološkem poročilu z dne 8.1.2026 (Priloga B8) zapisala, da neposrednih psiholoških znakov očitanega fizičnega nasilja ne ugotavlja, pri čemer je potrebno upoštevati, da so mesec dni po dogodku ti lahko že izveneli, po besedah matere pa se še vedno pojavljajo vedenjski odkloni po vsakem video klicu, ki ga ima z očetom. Aktualno zaznana odstopanja na čustvenem področju dečka so lahko v določeni meri odraz dlje časa trajajočega visoko konfliktnega odnosa med staršema in manj ustreznih vzgojnih pristopov. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca medicinske stroke (Priloga C1) izhaja, da izvedenec z medicinskega stališča ne more z večjo verjetnostjo potrditi ali so podpludbe pri otroku, ki jih je mama opazila po vrnitvi z vikend stika pri očetu, posledica poškodb s strani očeta ali udarcev pri igri.

11.Sodišče druge stopnje je v pritožbenem preizkusu imelo v vidu, da je treba, po ustaljeni sodni praksi k izdaji začasnih odredb v družinskih zadevah, pristopiti restriktivno ter z začasnimi odredbami urediti le izjemen položaj2, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. V obravnavanem primeru je kot razlog ogrožanja s strani matere zatrjevano fizično nasilje ter negativni vedenjski znaki, ki jih opaža pri sinu. Zato sodišče druge stopnje pritrjuje, da je glede na težo očitkov, na podlagi do sedaj izvedenih dokazov, pritrditi, da je ogroženost verjetno izkazana.

12.Sodišče prve stopnje je v izvedenih dokazih imelo dovolj podlage za odločitev v postopku izdaje začasne odredbe, in sicer je v točkah od 6 do 9 obrazložitve utemeljilo, zakaj ugovoru očeta ni mogoče v celoti ugoditi. Pritrditi je sicer očetu, kar ugotavlja tudi sodišče v točki 7, da do sedaj izvedeni dokazi ne omogočajo prepričljivega zaključka, da bi bile modrice pri A. A. povzročene kot posledica fizičnega nasilja, saj je enaka možnost, da so nastale pri igri. Vendar pa je sodišče pravilno izpostavilo dolžnost zaščititi ogroženost zdravega otrokovega razvoja ter preprečiti vsako najmanjšo možnost izvajanja kakršnegakoli fizičnega nasilja nad otrokom. Zato je, s pravilno uporabo dokaznega standarda verjetnosti, ugotovilo obstoj ogroženosti ter izvajanje stikov med očetom in sinom začasno omejilo, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Takšna odločitev je zgolj začasna, ker lahko traja največ 9 mesecev.

13.Neutemeljeni so tudi očetovi očitki, da sodišče ni upoštevalo vseh njegovih dokazov, saj sodišče prve stopnje očetovih navedb in dokaznih predlogov, pomembnih za odločitev v postopku izdaje začasne odredbe, ni prezrlo, vendar na nebistvene, ni bilo dolžno odgovarjati. Sodišče pa bo moralo v postopku izreka ukrepa trajnega značaja, ki ga je sprožila mati z očitki fizičnega nasilja, skrbno, preverljivo in razumno oceniti dokaze obeh staršev ter vse strokovne ugotovitve oziroma mnenja. Le na podlagi prepričljivega zaključka, da materine trditve o fizičnem nasilju očeta držijo, bo v okviru izreka ukrepa trajnega značaja, mogoče omejiti stike med očetom in sinom. Odločitev bo moralo sprejeti v najkrajšem možnem času.

14.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (določba 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).

-------------------------------

1Iz zapisnika naroka po vloženem ugovoru očeta izhaja, da se je oče s tako obliko stikov strinjal.

2Ustavno sodišče je v odločbi Up-410/012 z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka. Tako tudi v enotni sodni praksi: VSL sklep IV Cp 149/23, VSC I Cp 201/2022, VSL IV Cp 2123/2017, VSM III Cp 300/2020.