Jedro

Četudi sta predlagatelja izkazala, da jima je škoda nastala delno že z dnem začetka izgradnje plinovoda, pa nasprotna udeleženka takrat še ni bila v zamudi, ampak je prišla v zamudo z dnem vložitve predloga v tem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan plačati predlagateljema zakonske zamudne obresti od zneskov 10.897,20 EUR, 774,41 EUR, 827,40 EUR, 496,44 EUR, 413,70 EUR, 3.216,00 EUR, 3.405,00 EUR od 22. 6. 2010 dalje, od zneskov 248,22 EUR pa od 1. 1. 2011 dalje, od 248,22 EUR od 1. 1. 2012 dalje, od 206,85 EUR od 1. 1. 2013 dalje in od 4.137,00 EUR od 1. 1. 2014 dalje, vse do plačila.

2. Proti temu sklepu se predlagatelja pritožujeta in ga izpodbijata v odločitvi o teku zakonskih zamudnih obresti od v izreku navedenih posameznih zneskov od 22. 6. 2010 dalje do plačila. Sklicujeta se na napačne ugotovitve dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava ter predlagata spremembo sklepa tako, da se kot začetek teka zakonskih zamudnih obresti upošteva datum nastanka škode 24. 7. 2007. V obširni pritožbi kot bistveno poudarjata, da je ključen datum nastanka škode, ko so na podlagi odločbe Upravne enote ... z dne 21. 6. 2007 nastale prve posledice posega nasprotnega udeleženca v njegovo lastninsko pravico. Odškodnino bi moral izplačati že po pogodbi s pritožnikoma, ob predpostavki, da bi bila določena poštena odškodnina. Sodišče je spregledalo, da je odločba Upravne enote ... z dne 21. 6. 2007 postala pravnomočna 13. 4. 2011, nepremičnine pa so bile obremenjene s služnostjo v javno korist neposredno na podlagi te odločbe, ker pritožba ni zadržala njene izvršitve. Pritožnika sta odločbo ves čas izpodbijala in vodila postopke zoper UE ... in ravno to je povzročilo, da je odločba postala pravnomočna šele 13. 4. 2011. Menita, da v konkretnem primeru ni pomembno, kdaj je bil podan predlog, ampak kdaj je škoda dejansko nastala, to pa je v smislu določbe osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 in 165. člena OZ ob nastanku škode 24. 7. 2007. Odločitev sodišča o priznanju škode šele od 22. 6. 2010 pomeni zanju prikrajšanje v njunih zakonitih pravicah, po katerih jima odškodnina pripada in zapade v plačilo z dnem nastanka škodnega posega. Pritožnika opozarjata, da je šlo za prisilni poseg in je zato pri teku zakonskih zamudnih obresti potrebno upoštevati pravično obravnavo in pravično odločitev. Zoper sklep se pritožujeta tudi zato, ker sodišče ni odločilo o njunih stroških ponovnega postopka, kljub temu, da so bili priglašeni in uveljavljani.

3. Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa prvostopenjskega sodišča. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med strankama postopka je sporen začetek teka zakonskih zamudnih obresti od odškodnine, ki je bila predlagateljema prisojena v nepravdnem postopku določitve odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice na njunih parcelah z ustanovitvijo služnosti v javno korist, skladno z določbo 110. člena Zakona o urejanju prostora (ZUerP-1). Na tej podlagi je bila predlagateljema v tej zadevi s sklepom prvostopenjskega sodišča N 237/2010 z dne 6. 11. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1014/2014 z dne 10. 9. 2014 pravnomočno prisojena odškodnina za različne oblike škode, povzročene s prisilno ustanovitvijo služnosti zaradi položitve plinovoda na zemljiščih predlagateljev parc. št. 474 in 476 k. o. X. 6. Prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni sledilo predlagateljema, ki tudi v pritožbi vztrajata, da jima gredo zakonske zamudne obresti od 24. 7. 2007, torej od takrat, ko naj bi nasprotna udeleženka (tudi po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu) že pričela z gradnjo plinovoda. Sodna praksa je glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pri prisojenih odškodninah zaradi razlastitve raznolika in predvsem upošteva okoliščine konkretnih primerov ter zakonsko podlago, po kateri je sodišče v nepravdnem postopku odločalo o odškodnini (po ZUreP-1 ali po ZRPPN (1)). Od dejanskega odvzema nepremičnine dalje so bile prisojene zakonske zamudne obresti le v specifičnih primerih, ko je npr. kasnejši razlastitveni upravičenec prevzel posest na tuji nepremičnini še pred izdajo odločbo o razlastitvi, torej v primerih, ko je bila škoda povzročena z nezakonitim ravnanjem(2). V primeru, če je bila škoda razlaščencu povzročena z dopustnim ravnanjem, torej s pravnomočno odločbo o razlastitvi, pa je bilo glede na akcesorno naravo zamudnih obresti sprejeto stališče, da razlastitveni upravičenec z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine pride v zamudo najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Pritožbeno sodišče je že v sklepu II Cp 1014/2014 pojasnilo, da omenjenih stališč sodne prakse v konkretni zadevi ni mogoče uporabiti, saj gre za drugačne dejanske okoliščine primera. Odločba o ustanovitvi trajne služnosti v javno korist je bila izdana 21. 6. 2007 v nujnem postopku (104. in deveti odstavek 110. člena ZUreP-1), pravnomočna pa je postala ta odločba šele tekom tega postopka 13. 4. 2011. Pred vložitvijo predloga za določitev odškodnine v tej zadevi sta se udeleženca postopka dogovarjala o odškodnini, vendar do sporazuma o odškodnini po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča med njima ni prišlo (106. člen v zvezi s četrtim odstavkom 108. člena ZUreP-1). Kdaj je v tem primeru nasprotna udeleženka prišla v zamudo z izplačilom odškodnine, ZUreP-1 ne ureja, zato se zamuda z izplačilom odškodnine predlagateljema presoja po določbi drugega odstavka 299. člena OZ. Četudi sta predlagatelja izkazala, da jima je škoda nastala delno že z dnem začetka izgradnje plinovoda, pa nasprotna udeleženka takrat še ni bila v zamudi, ampak je prišla v zamudo z dnem vložitve predloga v tem postopku. Da bi pred vložitvijo predloga od nasprotnih udeležencev ustno ali pisno z opominom zahtevala plačilo odškodnine, predlagatelja nista konkretno zatrjevala, niti dokazovala. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je ponovna odločitev prvostopenjskega sodišča o začetku teka zakonskih zamudnih obresti v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP in 37. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).

7. Pritožnika grajata sklep tudi v tistem delu, v katerem sodišče ni odločalo o njunem predlogu za povrnitev stroškov postopka po delni razveljavitvi prvega sklepa. Res sta v pripravljalni vlogi predlagatelja zahtevala povrnitev stroškov postopka, o čemer bo prvostopenjsko sodišče še moralo odločati.

Op. št. (1): Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin, ki je v 55. členu določal, da mora razlastitveni upravičenec plačati odškodnino v roku 30 dni po tem, ko mu je bila vročena pravnomočna odločba o določitvi odškodnine.

Op. št. (2): Glej VS RS II Ips 15/2011, II Ips 79/2011.