Jedro

Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 280,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tč. I izpodbijane sodbe zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za objavo popravka, ki je glasil: "Tožena stranka je dolžna v prvi naslednji tiskani izdaji medija X in v prvi naslednji objavi na spletu X.SI na enakem mestu, v enaki velikosti in enakem obsegu, po pravnomočnosti predmetne sodbe, brezplačno, brez sprememb in dopolnitev, objaviti popravek tožeče stranke, ki se nanaša na naslov na naslovnici tiskanega časopisa X z dne 24. 9. 2021 "Ministrstvo skriva pogovore. A. A. Arabcem prodaja slovensko vodo" in s tem naslovom v zvezi s člankom na straneh 4 – 5 tiskanega medija X z dne 24. 9. 2021 in člankom v spletnem mediju X.SI z dne 24. 9. 2021, ki glasi: POPRAVEK in POJASNILO "Podnaslov: Ministrstvo transparentno o pogovorih Naslov: Minister A. A. z Arabci o izkušnjah na področju upravljanja voda Besedilo članka: Minister za okolje in prostor mag. A. A. se je z ministrom za okolje, vodo in kmetijstvo Kraljevine Saudske Arabije g. B. B. srečal na vljudnostnem obisku, na katerem ni bilo nikakršnega govora o prodaji vode, kakor je bilo napačno zapisano v članku 24. septembra, temveč se je pobudnik srečanja, saudski minister, želel seznaniti z dragocenimi slovenskimi izkušnjami na področju upravljanja voda.

Saudski minister g. B. B. je izrazil interes za okrepitev sodelovanja s Slovenijo, še posebej na področju celostnega upravljanja voda. Pojasnil je, da je voda za njih zelo pomembna in da so na področju razsoljevanja razvili sodobne tehnologije in pridobili dragocene izkušnje, ki so jih pripravljeni deliti tudi z drugimi. Prav tako si prizadevajo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov s pomočjo uvajanja sodobnih tehnologij in saditvijo dreves. V kontekstu podnebnih sprememb ga je zanimalo, kako Slovenija pristopa k izpolnjevanju zavez Pariškega sporazuma. Minister A. A. je predstavil ureditev na področju voda in biološke raznovrstnosti in ključne usmeritve na področju okolja, ki jih Slovenija zasleduje tudi kot trenutno predsedujoča Svetu EU. Glede možnega sodelovanja na področju voda je povedal, da to lahko poteka na strokovni ravni oziroma na ravni pristojnih agencij za vodo. Poudaril je, da so teme možnega sodelovanja lahko omejene tudi zato, ker se državi soočata z različnimi izzivi, vezanimi na vodo. Glede podnebnih sprememb je poudaril, da bo prehodno obdobje dolgo in da je treba razmisliti o vseh alternativah, ki so na voljo".

2. V tč. II izreka je zavrnilo tudi podredni zahtevek za objavo odgovora, ki glasi: "Tožena stranka je dolžna v prvi naslednji tiskani izdaji medija X in v prvi naslednji objavi na spletu X.SI na enakem mestu, v enaki velikosti in enakem obsegu, po pravnomočnosti predmetne sodbe, brezplačno, brez spremembi n dopolnitev, objaviti odgovor tožeče stranke, ki se nanaša na naslov na naslovnici tiskanega časopisa X z dne 24. 9. 2021 "Ministrstvo skriva pogovore. A. A. Arabcem prodaja slovensko vodo" in s tem naslovom v zvezi s člankom na straneh 4 – 5 tiskanega medija X z dne 24. 9. 2021 in člankom v spletnem mediju X.SI z dne 24. 9. 2021, ki glasi: "Podnaslov: Ministrstvo transparentno o pogovorih Naslov: Minister A. A. z Arabci o izkušnjah na področju upravljanja voda Besedilo članka: Minister za okolje in prostor mag. A. A. se je z ministrom za okolje, vodo in kmetijstvo Kraljevine Saudske Arabije g. B. B. srečal na vljudnostnem obisku, na katerem ni bilo nikakršnega govora o prodaji vode, kakor je bilo napačno zapisano v članku 24. septembra, temveč se je pobudnik srečanja, saudski minister, želel seznaniti z dragocenimi slovenskimi izkušnjami na področju upravljanja voda.

Saudski minister g. B. B. je izrazil interes za okrepitev sodelovanja s Slovenijo, še posebej na področju celostnega upravljanja voda. Pojasnil je, da je voda za njih zelo pomembna in da so na področju razsoljevanja razvili sodobne tehnologije in pridobili dragocene izkušnje, ki so jih pripravljeni deliti tudi z drugimi. Prav tako si priizadevajo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov s pomočjo uvajanja sodobnih tehnologij in saditvijo dreves. V kontekstu podnebnih sprememb ga je zanimalo, kako Slovenija pristopa k izpolnjevanju voda in biološke raznovrstnosti in ključne usmeritve na področju okolja, ki jih Slovenija zasleduje tudi kot trenutno predsedujoča Svetu EU. Glede možnega sodelovanja na področju voda je povedal, da to lahko poteka na strokovni ravni oziroma na ravni pristojnih agencij za vodo. Poudaril je, da so teme možnega sodelovanja lahko omejene tudi zato, ker se državi soočata z različnimi izzivi, vezanimi na vodo. Glede podnebnih sprememb je poudaril, da bo prehodno obdobje dolgo in da je treba razmisliti o vseh alternativah, ki so na voljo".

3. O stroških postopka je odločilo, da jih nosi tožeča stranka (točka III izreka).

4. Tožeča stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1. Predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo primarnemu ali podrednemu zahtevku. Podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navaja, da toženka ni zanikala navedb o napačnih navedbah v naslovu: "Ministrstvo skriva pogovore. A. A. Arabcem prodaja slovensko vodo". Toženec nima dokazov, da bi izkazal resničnost teh navedb. Zato bi jih moral popraviti skladno z ZMed2 in kot je zahtevala tožnica. Poudarja, da je o vsebini pogovorov komunicirala transparentno in sledljivo. Novinarska svoboda je omejena s pravico javnosti do pravilne informacije. Objava naslova, ki ne temelji na objektivnih dejstvih, temveč na neresnični informaciji, nima povezave z novinarsko svobodo. Naslov in naslovnica imata v primerjavi z vsebinami v članku neprimerljivo večji doseg. Vsebina pojasnila v tekstu mora odražati težo vplivnosti trditev na naslovnici. Tožnici je bila odvzeta pravica do objave popravka oziroma odgovora, ker glede na neodzivnost urednika ni mogla prilagoditi dolžine zahtevanega popravka oz. odgovora oziroma ni imela možnosti popravka neresničnih navedb.

5. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Ne strinja se z določnimi razlogi sodbe. Vztraja, da za objavo popravka oziroma odgovora ni izpolnjena 4. alineja prvega odstavka 31. člena ZMed. Tožbeni zahtevek glede osebe, ki zahteva objavo, ni bil ustrezen.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pravica do popravka in odgovora je zagotovljena na ustavni ravni (40. člen Ustave RS). Gre za dve pravici, ki ju glede na ustavno izhodišča podrobneje opredeljuje ZMed in določa način njunega uresničevanja. Vsebinsko se razlikujeta. Pravica do popravka je v interesu prizadetega posameznika, čigar pravica ali interes je bil prizadet z objavljenim obvestilom (prvi odstavek 26. člena ZMed). Namen in vsebina pravice do popravka je, da se v primeru, ko je objavljeno obvestilo objektivno takšno, da lahko posega v pravice oziroma interese prizadete osebe, slednji da možnost, da na enakovrednem medijskem mestu poda tudi svoje stališče. Institut objave popravka je ločen od vprašanja, kaj je resnično. Sodišče ne ugotavlja resnice, ampak se pri obravnavi o tožbi za objavo popravka omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka (prvi odstavek 35. člena ZMed).

8. Pravica do odgovora pa je dana v javnem interesu zaradi ugotavljanja objektivne, vsestranske in pravočasne informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah (prvi odstavek 42. člena ZMed). V drugem odstavku 42. člena ZMed je odgovor nadalje opredeljen kot odgovor na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji.

9. Tožnica je v tožbi zatrjevala tako prizadetost lastne pravice oziroma interesa kot javni interes. Zahtevala je objavo popravka in objavo odgovora z isto vsebino, ki je v celoti povzeta v točki 30 sodbe, na katero se pritožbeno sodišče zaradi ekonomičnosti sklicuje, tako v tiskanem kot spletnem mediju, čeprav sta bila po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, članka deloma različna. Sestavni del tiskanega članka sta bili navedbi na naslovnici tiskanega medija, kjer je bilo napisano: "Ministrstvo skriva pogovore" in "A. A. Arabcem prodaja slovensko vodo", medtem ko spletni članek teh navedb iz naslovnice tiskanega članka ni vseboval. Fotografija naslovnice tiskanega medija, objavljena v spletnem mediju, z obravnavanim spletnim člankom ni imela nobene vsebinske povezave.

10. Sodišče je ocenilo in presodilo, da je bil interes tožnice prizadet zaradi navedene objave na naslovnici tiskovnega medija3 (razlogi v točki 39). Iz razlogov v točki 37 sodbe izhaja, da bi se imela tožnica (le) zaradi te objave pravico odzvati tudi zaradi zagotavljanja javnega interesa.

11. Vendar je po dejanskih ugotovitvah o vsebini obeh člankov in vtoževanega popravka oziroma odgovora presodilo, da so podane druge okoliščine, zaradi katerih toženka ni dolžna objaviti predlaganega popravka oziroma odgovora. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno in ugotovitev, da ne gre za odklonitveni razlog iz 4. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, saj je pravilno ugotovilo, da je bil zahtevani popravek podpisan s strani pooblaščene osebe za odnose z javnostmi (tč. 22 do 25 sodbe). Nestrinjanje tožene stranke s temi zaključki je neutemeljeno.

12. Pač pa je na podlagi analize obeh člankov ter predlaganega besedila popravka/odgovora sodišče ugotovilo obstoj odklonilnega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed (za objavo popravka) oziroma iz tretjega odstavka 43. člena ZMed (za objavo odgovora). Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dejanskim ugotovitvam v točkah 32-36 sodbe o vsebini popravka/odgovora, ki jih pritožnica ne izpodbija. Tožnica je v delu popravka/odgovora, ki se glasi: "Ministrstvo transparentno o pogovorih" in "... na katerem ni bilo nikakršnega govora o prodaji vode, kakor je bilo napačno zapisano v članku 24. septembra" zanikala le del navedb v tiskanem članku. Spornih, po pritožbenih navedbah neresničnih navedb, v spletnem članku po pravilih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni bilo. V preostalem delu popravka/odgovora je tožnica ponovila in v nebistvenem dopolnila vsebino že objavljenih člankov. Ob takih dejanskih ugotovitvah je tožbeni zahtevek zavrnjen ob pravilni uporabi 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed in prvega odstavka 27. člena ZMed ter tretjega in prvega odstavka 43. člena ZMed.

13. Po ustaljenih stališčih sodne prakse mora vsebinskim merilom iz četrtega odstavka 28. člena ZMed o vsebini popravka v ožjem in širšem smislu4 ustrezati celoten popravek. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZMed se mora namreč popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Urednik ne more objaviti (v primeru spora pa tudi sodišče ne more naložiti objave) spremenjenega popravka, torej popravka brez dela besedila, za katerega meni, da ne izpolnjuje zakonskih meril. Če je za del popravka podan odklonitveni razlog, kot je v obravnavanem primeru pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ima to za posledico neobjavo celotnega popravka oziroma zavrnitev tožbenega zahtevka.

14. Tudi odgovor se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev (prvi odstavek 43. člena ZMed). Naziranje pritožnice, da bi morala biti pred zavrnitvijo popravka/odgovora pozvana k popravi predolgega članka, je zmotno. V četrtem odstavku 43. člena ZMed je podan posebni odklonitveni razlog za objavo odgovora v primeru, če se v njem navajajo neresnični ali nedokazljivi podatki ali trditve. Če so po mnenju odgovornega urednika v odgovoru neresnični ali nedokazljivi le nekateri podatki ali trditve, ne sme zavrniti objave, če prej ne pozove avtorja k izločitvi podatkov in trditev (peti odstavek 43. člena ZMed). Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Sodišče ni ugotovilo, da zahtevani odgovor vsebuje neresnične ali nedokazljive podatke ali trditve, pač pa, da v pretežni meri le ponavlja navedbe v objavljenih informacijah.

15. Ustavna pravica do odgovora posega v prav tako ustavno varovano pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave RS). Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve. Temu tožeča stranka z zahtevanim odgovorom in ponavljanjem vsebine objavljenega obvestila, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ni zadostila. Zato je tudi tožbeni zahtevek za objavo odgovora pravilno zavrnjen.

16. Pritožbeno naziranje, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi nesorazmerne dolžine popravka in obvestila (6. alineja prvega odstavka 32. člena ZMed), je zmotno. Ugovor tožene stranke v tej smeri je namreč sodišče izrecno in pravilno zavrnilo ter pojasnilo v razlogih v točkah 46-49 sodbe, ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.

17. Pritožba torej ni utemeljena. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodba tudi ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

18. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Pritožnica s pritožbo ni uspela in do priglašenih stroškov pritožbenega postopka ni upravičena. Zaradi neuspeha s pritožbo mora povrniti toženi stranki njene stroške za pritožbeni postopek. Odmerjeni so po priglašenem stroškovniku na list. št. 69 spisa, upoštevaje Odvetniško tarifo in vrednost točke 0,6 EUR. Stroški za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 91/1 OT, materialne izdatke in DDV znašajo 280,00 EUR. Od odmerjenega zneska bo tožeča stranka dolgovala tudi zakonske zamudne obresti, če jih ne bo poravnala v paricijskem roku (386. člen OZ5 v zvezi z načelnim pravnim mnenjem Občne seje VSS z dne 13. 12. 20066).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Zakon o medijih, Ur. l. RS, št. 35/02 s spremembami 3 Ministrstvo skriva pogovore in A. A. Arabcem prodaje slovensko vodo 4 Četrti odstavek 26. člena ZMed določa, da z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu – to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu – popravek v širšem smislu; 5 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami 6 Pravna mnenja 1/2006, stran 7