Jedro

Pritožba zoper to odločbo ni več dovoljena, saj so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale in torej odločba, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, nima več pravnih učinkov. V ponovljenem postopku bo tožnik lahko uveljavljal vse ugovore, s katerim je nasprotoval njeni izdaji.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopke.

Obrazložitev

1. Toženka je z uvodoma navedenim sklepom ugodila tožnikovemu predlogu za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku za izrek ničnosti delnih odločb Upravne enote Kranj št. 362-77/1992-82 z dne 23. 10. 2008 in 362-77/1992-124 z dne 2. 6. 2011 (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je zavrgla njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Kranj št. 362-77/1992-186 z dne 19. 7. 2016. Hkrati je odločila, da stroškov pritožbenega postopka ni (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve k 2. točki izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila citirana odločba že odpravljena v drugem pritožbenem postopku in vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje. Tožnik, ki je tudi predlagal odpravo te odločbe, si zato svojega položaja ne more več izboljšati.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da mu je toženka onemogočila uveljavljanje pravic v pritožbenem postopku. Ne drži, da si ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja, saj bi organ druge stopnje lahko zavrnil zahtevek za izrek ničnosti. Ker v v zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), meni, da bi toženka o njegovi pritožbi morala odločiti. Sodišču zato predlaga, naj njegovi pritožbi ugodi in odločbo Upravne enote Kranj št. 362-77/1992-186 z dne 19. 7. 2016 spremeni tako, da zahtevek zavrne kot neutemeljen. Hkrati uveljavlja povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa posebej ni odgovorila.

5. Upravno sodišče je s sklepom I U 1806/2018-5 z dne 20. 9. 2018 zavrglo tožbo, vendar je Vrhovno sodišče RS s sklepom I Up 50/2019 z dne 5. 6. 2019 tožnikovi pritožbi ugodilo tako, da je sklep Upravnega sodišča v I. točki izreka v delu, v katerem je bila zavržena tožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa Ministrstva za okolje in prostor št. 4904-15/2015-23 z dne 20. 7. 2018, in s tem povezano odločitev o stroških upravnega spora v II. točki izreka, razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo pritožbo, ker je bila odločba Upravne enote Kranj št. 362-77/1992-186 z dne 19. 7. 2016, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, z odločbo toženke št. 4904-15/2015-14-BO z dne 17. 3. 2017 odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek. Pojasnila je, da je s tem, ko je bila navedena prvostopenjska odločba odpravljena, nastal položaj, kot da sploh še ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo.

8. Sodišče se strinja s toženko, da pritožba zoper to odločbo ni več dovoljena (drugi odstavek 240. člena in prvi odstavek 246. člena ZUP, saj so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (prvi odstavek 281. členu ZUP) in torej odločba, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, nima več pravnih učinkov.

9. V ponovljenem postopku bo tožnik lahko uveljavljal vse ugovore, s katerim je nasprotoval njeni izdaji. Na to odločitev ne vpliva niti okoliščina, da je v pritožbi predlagal zavrnitev zahteve za izrek ničnosti, saj je dovoljenost pritožbe formalni pogoj za pritožbeni postopek. Če ta pogoj manjka, toženka ne more meritorno rešiti zadeve in odločiti o utemeljenosti pritožbe, temveč mora pritožbo zavreči1. To pomeni, da za vsebinsko odločanje toženke niso bili izpolnjeni pogoji (glej 251. in 252. člen ZUP).

10. V skladu s stališčem iz omenjenega sklepa Vrhovnega sodišča RS je navedena presoja, ki jo je sodišče opravilo v 8. točki te sodbe, že stvar presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa, zato je sodišče v ponovljenem postopku tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

K točki II izreka:

11. Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2017, stran 382