Jedro

Glede na to, da je tožnica predlagala izrek odločbe z dne 2. 11. 1981 za nično, je bila dolžna tudi konkretno navesti razloge za takšen predlog in ponuditi dokaze za svoje trditve, ki pa jih, niti po pozivu organa ni konkretizirano podala tako, da bi bila njena vloga sposobna za obravnavo. Zato je prvostopenjski upravni organ ravnal pravilno, ko je njen predlog kot nepopoln zavrgel. Pri tem je tudi navedel pravilne razloge.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog tožnice, da se pravnomočna odločba Sekretariata za občo upravo Občine Ljubljana Center št. 464-36/81-04/SP z dne 2. 11. 1981 izreče za nično. V obrazložitvi citira določbo prvega odstavka 279. člena in 280. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter navaja, da se konkretni predlog nanaša na podržavljeni poslovni prostor, ki je predmet nerešenega denacionalizacijskega postopka št. 362-2551/93, v katerem nastopa tožnica kot ena izmed strank – na strani vlagateljev, zato jo upravni organ šteje kot upravičeno predlagateljico v smislu prvega odstavka 280. člena ZUP. Dalje navaja, da je z dopisom z dne 24. 2. 2014 tožnico po pooblaščencu seznanil z ugotovitvijo, da njene vloge zaradi nepopolnosti ni mogoče obravnavati in jo na podlagi 67. člena ZUP pozval, da predlog v roku 15 dni dopolni z navedbo o tem, kateri ničnostni razlog iz 279. člena ZUP konkretno uveljavlja ter da okoliščine, na katere opira svoj predlog, verjetno izkaže. Hkrati jo je opozoril, da bo v primeru, če pomanjkljivosti vloge v roku ne bodo odpravljene, vlogo zavrgel po drugem odstavku 67. člena ZUP. Dne 26. 3. 2014 je upravni organ prejel vlogo, vendar iz njene vsebine dopolnitev, na katero je bila tožnica pozvana, ne izhaja. Na podlagi pavšalnih navedb, ki jih je navedla že v vlogi z dne 20. 5. 2013, da je odločbo z dne 2. 11. 1981 podpisala namestnica sekretarja brez pooblastila ter da je bilo s to odločbo odločeno za nazaj, ki tudi niso z ničemer izkazane, konkretna vloga za izrek ničnosti navedene odločbe ni sposobna za obravnavo, zato jo je zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 15. 7. 2014 pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep zavrnil. Tožnica v tožbi opozarja na potek denacionalizacijskega postopka, ki se nanaša na zahtevek A. d.o.o., za povrnitev vlaganj v poslovni prostor, ki se nahaja v hiši na naslovu …. Meni, da v sporni poslovni prostor A. d.o.o. ni vložila nobenih sredstev oziroma je sredstva za vlaganje pridobila iz naslova porušenega lokala v sosednji hiši na naslovu …. Prepričana je, da je izpodbijani sklep v nasprotju s temeljnimi načeli Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), splošno moralo in zakoni, ki veljajo v Sloveniji in EU. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek ter upravnemu organu naloži, da izda odločbo oziroma sklep, s katerim zavrne zahtevo A. d.o.o. iz razloga, ker vlaganj, kot jih opredeljuje ZDen in ki jih navaja A. d.o.o., ni bilo in tudi ni moglo biti.

Toženka je sodišču posredovala upravni spis zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je zavrgel predlog tožnice za izrek ničnosti odločbe Sekretariata za občo upravo Občine Ljubljana Center št. 464-36/81-04/SP z dne 2. 11. 1981 (priloga A2).

Med strankama ni sporno, da je tožnica z vlogo z dne 20. 5. 2013, podano v postopku povrnitve vlaganj podjetja A. d.o.o., v poslovni prostor v izmeri 136,35 m2 v pritličju stavbe na naslovu …, glede vračila katerega poteka postopek denacionalizacije, predlagala, da upravni organ izreče za nične več pravnomočnih upravnih aktov, ki se nanašajo na navedeni poslovni prostor, med drugim tudi v prejšnji točki te sodbe navedeno pravnomočno odločbo z dne 2. 11. 1981. Sodišče se strinja z organom prve stopnje, da je tožnico šteti kot upravičeno predlagateljico za izrek ničnosti navedene odločbe, vendar pa le-ta v svojem predlogu, niti na poziv organa za dopolnitev vloge ni konkretizirano navedla razlogov, zaradi katerih predlaga, da se navedena upravna odločba z dne 2. 11. 1981 izreče za nično ter ni ponudila dokazov za ugotovitev obstoja katerega od ničnostnih razlogov. Glede na to, da je tožnica predlagala izrek navedene odločbe z dne 2. 11. 1981 za nično, je bila dolžna tudi konkretno navesti razloge za takšen predlog in ponuditi dokaze za svoje trditve, ki pa jih, kot že navedeno, niti po pozivu organa ni konkretizirano podala tako, da bi bila njena vloga sposobna za obravnavo. Zato je tudi po presoji sodišča prvostopenjski upravni organ ravnal pravilno, ko je njen predlog kot nepopoln zavrgel. Pri tem je tudi navedel pravilne razloge, na katere se sodišče, v izogib ponavljanju, sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen.