Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je potrebno v okviru reparacijskega zahtevka upoštevati tudi dohodke delavca iz naslova avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb? - ali v primeru, ko obstajajo indici, da je delavec (tožnik) v času teka sodnega postopka opravljal dela, delodajalec s tem, ko obrazloženo predlaga, da sodišče v zvezi s tem opravi poizvedbe (pri naročnikih, pri banki na TRR izpisih itd.) zaradi spoznavne krize dopustno uveljavlja t. i. informativni dokaz?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je potrebno v okviru reparacijskega zahtevka upoštevati tudi dohodke delavca iz naslova avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb? - ali v primeru, ko obstajajo indici, da je delavec (tožnik) v času teka sodnega postopka opravljal dela, delodajalec s tem, ko obrazloženo predlaga, da sodišče v zvezi s tem opravi poizvedbe (pri naročnikih, pri banki na TRR izpisih itd.) zaradi spoznavne krize dopustno uveljavlja t. i. informativni dokaz?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki trajalo tudi po 30. 9. 2016. Toženi stranki je naložilo da tožnika pozove nazaj na delo in mu za čas od 1. 10. 2016 do vrnitve na delo prizna vse pravice iz delovnega razmerja za delovno mesto dramskega igralca - animatorja, za nedoločen čas in za polni delovni čas ter z 32. plačnim razredom, ga prijavi v matično evidenco pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja in druga ustrezna zavarovanja, mu prizna delovno dobo in mu za ta čas obračuna mesečna nadomestila plač ob upoštevanju bruto zneska plače v višini 1.485,46 EUR, zmanjšano za obračunana starševska nadomestila in denarna nadomestila za brezposelnost ter mu po odvodu prispevkov in davkov plača ustrezne neto zneske nadomestil plač.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: - Ali so pri presoji (ne)zmožnosti reintegracije delavca ključne objektivne ali subjektivne okoliščine, in katere to so? - Ali je obstoj potrebe po delavčevem delu ob vrnitvi na delo in v prihodnje ključna okoliščina pri presoji ne(zmožnosti) reintegracije delavca? Če ni, katera pa je? - Ali je v primeru, da delodajalec delavcu iz objektivnih razlogov v prihodnje ne more zagotoviti dela, zakonita odločitev sodišča o reintegraciji delavca zaradi obstoja subjektivnih razlogov (želje delavca, njegove družinske razmere itd.)? - Ali je v primeru reintegracije delodajalec dolžan delavcu ponuditi drugo ustrezno zaposlitev, če nima dela na delovnem mestu, na katerega je sodišče delavca reintegriralo? Ali je okoliščina, da ima v takem primeru delodajalec možnost delavcu podati redno odpoved iz poslovnega razloga, lahko argument za odločitev sodišča o reintegraciji delavca, kljub delu, da delodajalec dela zanj nima? - Ali je pri presoji ne(zmožnosti) reintegracije delavca relevantno, kakšne kršitve je delodajalec storil, da je ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja? - Ali je za presojo zmožnosti reintegracije relevantna okoliščina, da je delodajalec po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja z delavcem (tožnikom) zaposlil nove delavce za določen čas? - Ali je potrebno pri presoji ne(zmožnosti) reintegracije delavca upoštevati tudi specifike posameznega poklica oz. delovnega mesta, na katerega se ta presoja nanaša in specifike dejavnosti, ki jo opravlja delodajalec? - Ali za odločitev o reintegraciji delavca zadošča že ugotovitev, da ima delodajalec delavcu možnost zagotoviti le delo za krajši delovni čas? - Ali za odločitev o reintegraciji delavca zadošča že ugotovitev, da ima delodajalec delavcu možnost zagotoviti le delo za določen čas? -Ali je ob dejstvu, da delodajalec za delavca nima ustreznega dela, za presojo zmožnosti reintegracije relevantna okoliščina, da je delodajalec delavca oz. njegovo delo v preteklosti ocenil z oceno odlično? -Ali okoliščina, da potreba po dodatnih delovnih mestih pri delodajalcu sicer obstaja, vendar je kadrovsko in finančno ni mogoče realizirati zaradi objektivnih razlogov (npr. v javnem sektorju zaradi prisilne kadrovske in proračunske zakonodaje) omogoča zaključek o nezmožnosti reintegracije delavca in posledično utemeljuje sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1? -Ali okoliščina, da ima v konkretnem primeru tožena stranka kot javno gledališče zasedene vse predstave in dodatnih predstav med sezono zaradi objektivnih razlogov (finančni in kadrovski načrt) ne more zagotoviti, zadošča za odločitev o nezmožnosti reintegracije tožnika na delovno mesto dramski igralec? -Ali je v primeru javnega zavoda, ki je glede zaposlovanja in financiranja vezan na kogentne predpise in proračun, mogoče le-te zaobiti s sklicevanjem na pravnomočno sodbo sodišča? -Ali lahko v ponovljenem sojenju glede vprašanja ne(zmožnosti) reintegracije delavca pravdna stranka odgovarja na trditve nasprotne stranke, ki jih v prvotnem sojenju ni prerekala? -Ali je potrebno v okviru reparacijskega zahtevka upoštevati tudi dohodke delavca iz naslov avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb? - Ali v primeru, ko obstajajo indici, da je delavec (tožnik) v času teka sodnega postopka opravljal dela, delodajalec s tem, ko obrazloženo predlaga, da sodišče v zvezi s tem opravi poizvedbe (pri naročnikih, pri banki na TRR izpisih..itd.) zaradi spoznavne krize dopustno uveljavlja t. i. informativni dokaz?

4. Predlog je utemeljen.

5. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena Zakona o pravdnem postopku v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, zato je na podlagi prvega odstavka 367.c člena ZPP revizijo dopustilo glede vprašanj, ki sta navedena v izreku tega sklepa.