Jedro

Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po 73. členu ZUN je pravno pomembno le, ali ima investitor oziroma lastnik za poseg v prostor ustrezno dovoljenje ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 4.10.1999, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo urbanistične inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor; Enota C. z dne 14.4.1999. S to odločbo je bilo odločeno: da mora tožnik do dne 31.5.1999 odstraniti stanovanjsko-gospodarski prizidek h gospodarskemu poslopju tlorisne velikosti 8,0m x 6,3m na zemljišču s parc. št. 656/2 k.o. P.v. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka); da za navedeni objekt oziroma poseg v prostor veljajo prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) (2. točka izreka ); če tožnik do 31.5. 1999 ne bo opravil naloženega dejan-ja iz 1. točke izreka te odločbe, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na investitorjeve stroške, datum izvršbe pa bo določen naknadno in bo tožnik o njem obveščen (3. točka izreka); da bo stroške postopka, nastale z izvršbo, plačal investitor na podlagi posebnega sklepa (4. točka izreka) ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka).

Po presoji sodišča prve stopnje je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da ima urbanistični inšpektor v določbi 73. člena ZUN pravno podlago za izdajo odločbe o odstranitvi objekta, tudi če gre za objekt, ki je bil brez lokacijskega dovoljenja zgrajen še pred uveljavitvijo ZUN. Tožnik bi moral tudi po Zakonu o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), ki je veljal v času graditve predmetnega objekta, za zakonito gradnjo pridobiti pravnomočno lokacijsko dovoljenje. Inšpekcijski postopki, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo ZUN, se po določbah 2. odstavka 85. člena tega zakona dokončajo po določbah Zakona o urbanističnem planiranju, kar a contario pomeni, da se glede inšpekcijskih postopkov ZUN uporablja tudi za gradnje, končane pred njegovo uveljavitvijo, razen če je bil inšpekcijski postopek začet še po prej veljavnih predpisih, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

Tožnikov ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava je neutemeljen. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je nedopustno paricijski rok določiti s končnim rokom. 2. odstavek 99. člena ZUP/86 daje uradni osebi možnost diskrecijske presoje določitve roka oprave nekega dejanja glede na okoliščine posameznega primera. Takšna odločitev organa prve stopnje ni v nasprotju s 4. odstavkom 208. člena ZUP/86. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi tožbeni ugovor, da je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka. Presodilo je, da je prvostopna odločba zakonita in izvršljiva, glede na to, da 2. odstavek 76. člena ZUN določa, da pritožba zoper odločbo o ukrepih iz 73. člena in pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe take odločbe, ne zadržita izvršitve odločbe oziroma sklepa. Tožena stranka je obrazložila vse v pritožbi zoper prvostopno odločbo navedene pritožbene razloge, ki so enaki tožbenim ugovorom, zato jih sodišče prve stopnje v skladu z določbo 2. odstavka 67. člena ZUS ponovno ni navajalo.

Tožnik vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo tožene stranke odpravi in postopek ustavi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je posebej izpodbijal tč. 3 in 4 prvostopne upravne odločbe, vendar sodišče prve stopnje na ta del tožbe ni odgovorilo, s čimer je bistveno kršilo pravila postopka.

Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in retroaktivno uporabilo materialno pravo, saj je za sankcioniranje dogodka, ki se je zgodil v letu 1980, uporabilo določbe ZUN, ki velja od leta 1984. Sodišče prve stopnje je s tem, ko se je sklicevalo na določbo 17. člena Zakona o urbanističnem planiranju uporabilo derogirano pravo. Zmotno je uporabilo tudi določbo 2. odstavka 85. člena ZUN. 73. člen ZUN je potrebno razlagati gramatikalno. Če se gradi ali drugače posega v prostor, je sedanji nedovršni čas in ta določba ne daje nobene podlage za sankcioniranje dejanj, ki so se zgodila v preteklosti. Določba 73. člena ZUN pa je bila v vsakem primeru zmotno uporabljena, saj ne predvideva zgolj odstranitve objekta, temveč tudi druge oblike sanacije. Teh določb pa niti tožena stranka niti sodišče prve stopnje nista uporabila. Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na tožbeni očitek v zadnjem odstavku tožbe, kar je bistvena kršitev določb postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je tožnik investitor stanovanjsko-gospodarskega prizidka h gospodarskemu poslopju na zemljišču parc.št. 656/2 k.o. P.v. ter da je bil navedeni objekt zgrajen leta 1980. Sporno pa je, ali je v obravnavani zadevi izrek urbanističnega ukrepa po 73. členu ZUN utemeljen, glede na to, da je bil predmetni objekt zgrajen pred uveljavitvijo ZUN.

Pravilno je sklepanje sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je v obravnavani zadevi izrek urbanističnega ukrepa po 73. členu ZUN utemeljen. Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po navedenem členu zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja. Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, da je tožnik investitor spornega objekta, zanj pa nima ustreznega dovoljenja, je tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi urbanistični inšpektor utemeljeno izrekel ukrep po določbi 73. člena ZUN. Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po 73. členu ZUN je namreč pravno pomembno le, ali ima investitor oziroma lastnik za poseg v prostor ustrezno dovoljenje ali ne. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati pritožbeni ugovor, da za objekte, zgrajene pred uveljavitvijo ZUN, določb tega zakona ni mogoče uporabiti, ker je prepovedana povratna veljava pravnih aktov. V času, ko je bil izrečen urbanistični ukrep, je veljal ZUN in urbanistični inšpektor je bil pristojen ukrepati po določbah tega zakona. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo in ni uporabilo derogiranega prava. Pravilna je tudi navedba sodišča prve stopnje, da bi si tudi po v času graditve veljavnih predpisih tožnik moral pridobiti ustrezno upravno dovoljenje. Ker je ukrep odstranitve posega v prostor neločljivo povezan z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, tožnik pa niti ni zatrjeval niti izkazal, da vrnitev v prejšnje stanje ni možna, je neutemeljen tudi pritožbeni ugovor, da je bila določba 73. člena ZUN zmotno uporabljena. Po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen niti pritožbeni ugovor, da naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, saj izpodbijana sodba vsebuje odgovore na vse pravno pomembne in argumentirane tožbene ugovore. Na tožbene ugovore v zvezi s 3. in 4. točko izreka odločbe upravnega organa prve stopnje je sodišče prve stopnje odgovorilo, tožbenih ugovorov v zvezi s kršitvami ustavnih pravic pa tožnik niti ni konkretiziral. Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, in tudi ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.