Jedro

Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka postavila na njeno služnostno pot vozilo in da zato nima dostopa do hiše. Z začasno odredbo predlaga, da sodišče naloži toženi stranki, da vozilo odmakne in v nasprotnem primeru zagrozi z denarno kaznijo po določbi 226. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zmotno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe samo iz razloga, da bi tožeča stranka morala predlagati izvršilno sredstvo po 225. členu ZIZ. Upnik ima možnost izbire, še posebno, če trdi, da bo izvršba za dolžnika cenejša, za upnika pa hitrejša, če dolžnik umakne vozilo sam.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. Tožeča stranka je zahtevala od toženih strank solidarno, da na vpisani asfaltni cesti v roku 24 ur od prejema sklepa odstranita vozila Renault Scenic ..., opustita vznemirjanje in posege na tožnikovo služnost pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po opisanih parcelah in z opisanimi dejanji ter v primeru kršitev, da sodišče izreče denarno kazen 4.000,00 EUR.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V danem primeru gre za začasno odredbo in ne za izvršilni postopek. Sodišče bi moralo najprej ugotoviti verjetnost obstoja terjatve, šele nato pride v poštev izpolnitev. Gre za začasno ureditev razmerja. Namen denarne kazni je spoštovati sodne odločbe in le v primeru, če dolžnik ne izvrši sklepa. Zato ni razloga, da sodišče ni odločilo o utemeljenosti predloga. Izrek denarne kazni po četrti alineji prvega odstavka 33. člena ZIZ je utemeljen, ko je sklep izdan, pa lahko tožnik predlaga drugo sredstvo za dosego izvršbe. Sicer pa zahtevana dejanja lahko opravi le tožena stranka, ne pa tudi tožnik. Zaparkiranje predstavlja dovolitev parkiranja toženke in fizično parkiranje toženca. Za izpolnitev je treba dobiti le ključe vozila in toženec teh ključev nima, zlahka pa to opravi tožena stranka. Gre za običajno rabo vozila. Sicer bi moral toženec naročiti vozilo pajek, kar ni običajna raba vozila. To bi trajalo več mesecev, predlagano dejanje pa eno minuto.

3. Na vročeno pritožbo toženi stranki nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe iz razloga, da se izvršba v konkretnem primeru, lahko opravi le na način iz 225. člena ZIZ; da sodišče pooblasti upnika, da na stroške dolžnika odstrani avtomobil. Ni presojalo, ali je tožeča stranka dokazala verjetnost obstoja terjatve.

6. Sodišče prve stopnje pravilno ugotovi, da ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Vendar pri tem zmotno razlaga, da je obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti (17. poglavje ZIZ) moč v konkretnem primeru izpolniti le na način iz 225. člena ZIZ. Če je možno doseči izpolnitev začasnih odredb na več načinov, lahko upnik izbere tistega, ki je možen oziroma manj škodljiv za dolžnika (primerja 34. člen ZIZ, 225. in 226. člen ZIZ). Res je, da izvršilno dejanje odstranitve avtomobila s služnostne poti lahko opravi tudi kdo drug, vendar najlažje in najhitrejše, na kar opozarja pritožba, bo to opravil tisti, ki ima ključe avtomobila. Zato ni mogoče trditi, da je v konkretnem primeru edino izvršilno sredstvo tisto dejanje, ki ga ureja 225. člen ZIZ. To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev sklepa v odločanje sodišču prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in neugotovljenih pravnorelevantnih dejstev (355. člen ZPP). Pri nadaljnjem odločanju bo tako treba ugotoviti, ali v konkretnem primeru obstajajo razlogi za izdajo začasne odredbe iz 272. člena ZIZ. Treba pa bo tudi ugotoviti, ali je predlagana solidarna obveznost v tem primeru sploh možna: tožeča stranka očita prvotoženki kot lastnici služeče parcele, da je dopustila parkiranje drugotožencu. Če je njuna obveznost različna, ne more biti solidarna, saj zakon takšne solidarne obveznosti ne pozna, sodišče je pa mimo tega ali pogodbe ne more samo ustvariti. Glede drugotoženca pa tožeča stranka ne trdi, da bi bil lastnik vozila, ki je parkirano na služnostni poti, zato bo treba tudi to ugotoviti pred izdajo predlagane začasne odredbe.

7. Če sodišče prve stopnje ugotovi, da predlagano izvršilno sredstvo glede na dejansko stanje ni možno, pa mora sodišče v primeru izkazanih pravnorelevantnih dejstev iz 272. člena ZIZ v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati tožečo stranko k ustrezni dopolnitvi podanega predloga.(1)

8. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj razloge sklepa VSL II Cp 2065/2013.