Jedro

Starši otroka morajo biti pred izdajo odločbe, s katero se odloči o predlogu za opustitev cepljenja, seznanjeni s strokovnim mnenjem komisije, ki je po svoji naravi izvedensko mnenje. Odločba pa mora vsebovati vse obvezne sestavine po ZUP, obrazložitev pa mora po 214. členu ZUP obsegati obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministra za zdravje RS št. 181-116/2010/10 z dne 8. 8. 2011 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka v višini 80,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Minister za zdravje RS odločil, da se pri dečku A.A., roj. ... 2003, stan. ..., cepljenje proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10 ne opusti in da v postopku niso nastali posebni stroški. Iz obrazložitve je razvidno, da je predlagateljica B.B., dr. med., spec. ped., iz Zdravstvenega doma C., v skladu z 22. a členom Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06, v nadaljevanju: ZNB) dne 21. 9. 2010 podala predlog za opustitev cepljenja A.A., ker naj bi po drugi dobi cepljenja proti hepatitisu B štiri dni imel 40° C vročine in dušenje ponoči približno šest mesecev po cepljenju. Zanj je bila priložena zdravstvena dokumentacija. Tožena stranka se sklicuje na 4. odstavek 22a. člena in 22b. člena ZNB, ki ju citira. Tožena stranka je prejela s strani Komisije za cepljenje (v nadaljevanju komisija) 26. 7. 2011 strokovno mnenje, za katerega navaja, da je sestavni del te odločbe. Navaja povzetek iz priložene zdravstvene dokumentacije, kot jo je povzela komisija. V nadaljevanju tožena stranka navaja, da se je komisija pri pregledu dokumentacije usmerila na zdravstvene razloge za opustitev cepljenja, med katera se štejejo alergije na sestavine cepiva, resen neželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Iz navedenega komisija meni, da se pri dečku A.A. cepljenje proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10 ne opusti. Komisija iz priložene zdravstvene dokumentacije ni našla zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja.

Tožnika sta zoper navedeno odločbo vložila tožbo zaradi nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. Tožnikoma ni bila dana možnost, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbo. Očitata kršitev načela materialne resnice po 8. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP). Komisija za cepljenje je pomanjkljivo oz. sploh ni ugotavljala razlogov za opustitev cepljenja in se kljub vpogledu v zdravstveno dokumentacijo ni izrekla o stranskih učinkih cepljenja. Ni ugotovila, da je pediatrinja napačno poročala o stranskih učinkih, saj sta tožnika natančno navedla, da je imel sin resne stranske učinke (tridnevno visoko vročino, večmesečno izčrpanost, močno potenje, nepravilne vzorce dihanja idr.) po kombinaciji cepiv OMR (drugi odmerek in hepatitis B), kar se ni zgodilo po cepljenju 28. 7. 2009, kot je pediatrinja napačno navedla v predlogu, ampak po cepljenju 26. 5. 2009, kar je bistveno. Komisija je bila seznanjena, da je bil sin voden za avtizem in razvojne motnje in se ni izjasnila o vsebini njegove nevrološke diagnoze, v kateri so navedene večplastne težave pri delovanju njegovih možganov. Prav tako ni preučila mnenja sinove nevrologije dr. D.D., ki je staršema ustno pojasnila, da možnost povezave sinovih obolenj s cepljenjem obstaja. Če bi komisija preučila sinovo zdravstveno dokumentacijo iz ambulante za avtizem in razvojne motnje, bi se morala opredeliti tudi do vprašalnikov o možnih vplivih na sinov zaostali razvoj, ker so cepiva navedena kot edini znani dejavnik, ki bi lahko vplival na njegove nevrološke motnje. Tožnika bi morala imeti kot stranki pred izdajo odločbe možnost izjasniti se o vseh pomembnih dejstvih in okoliščinah. Te pravice nista imela. Sklicujeta se na določbe 146. člena, 138. člena, 139. člena in 4. odstavka 7. člena ZUP, ki jih citirata. Tožnika bi morala biti pozvana k posredovanju vseh informacij, s katerimi razpolagata. Tožnika razpolagata z dodatnimi dokumenti o zdravljenju sina pri zdravniku v tujini in o rezultatih preiskav specializiranih laboratorijev in se nanje sklicujeta.

V zdravstvenem kartonu njunega sina kljub ustnemu izjavljanju s strani staršev, da je prišlo do stranskih pojavov po cepljenju, ni nikakršnih zabeležk. Komisija za cepljenje je obravnavala nepopolne informacije o zdravstvene stanju sina. Sklicujeta se na sodno prakso Upravnega sodišča RS (opr. št.: U 1251/2008, U 323/2005-14, U 2231/2008, I U 163/2011), strokovna mnenja lečečih zdravnikov (dr. E.E., dr. F.F.) ter strokovne članke, ki jih prilagata (med drugim strokovno mnenje dr. G.G. z dne 8. 8. 2007, Strokovno mnenje RSK za laboratorijsko diagnostiko z dne 25. 9. 2007 ter ostale, ki so navedene v tožbi).

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno ali so podani razlogi za opustitev obveznega cepljenja otroka, kar je zakonsko urejeno z določbami od členov 22 do 25 ZNB. Po 1. odstavku 22c. člena ZNB mora komisija pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja preučiti predlog za opustitev cepljenja in če oceni za potrebno, zahteva tudi dodatno dokumentacijo oz. dodatne zdravstvene preglede. Po 4. odstavku navedenega člena ZNB mora strokovno mnenje med drugim tudi vsebovati razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo, prav tako pa mora 22č. členu ZNB odločba med drugim vsebovati razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo. Tožena stranka je vezana na strokovno mnenje komisije, saj na podlagi le tega izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja. Ob tem mora organ postopati po določbah ZUP, kar pomeni, da mora kot upravni organ preveriti ali je strokovno mnenje komisije za cepljenje sestavljeno v skladu s 4. odstavkom 22c. člena ZNB, torej ali ima obvezne sestavine po navedeni določbi. Strokovno mnenje komisije ima naravo izvedeniškega mnenja, zato mora nedvomno vsebovati tudi obrazložitev v skladu s pravili znanosti in stroke (2. odstavek 293. člena ZUP), z njim pa je treba pred odločitvijo seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njem izjavijo (načelo zaslišanja stranke, 9. člen ZUP). Navedeno pa posledično pomeni, da mora komisija obširno, natančno, celovito ter strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja, tako v predlogu za opustitev obveznega cepljenja, kolikor le tega predlaga stranka, kar sicer ni v obravnavanem primeru, kakor tudi v postopku pred izdajo odločbe. Odločba pa mora vsebovati vse obvezne sestavine po ZUP (210. člen ZUP), obrazložitev pa mora po 214. členu ZUP obsegati obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

V obravnavanem primeru je iz obrazložitve razvidno, da je komisija povzela določbo iz 22a. člena ZNB, ki določa kaj se šteje med razloge za opustitev cepljenja, povzela zdravstveno dokumentacijo ter podala mnenje, da se pri dečku A.A. cepljenje proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10 ne opusti, ker iz priložene zdravstvene dokumentacije ni našla zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Komisija pa se ni opredelila do navedb tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem sina in v zvezi s težavami, zaradi katerih je bila podana vloga za opustitev cepljenja pediatrinje na podlagi 22a. člena ZNB. Izpodbijana odločba se sklicuje sicer na mnenje kot na sestavni del obrazložitve odločbe, ki pa niti ni priloženo odločbi, pa tudi sicer ne more nadomestiti obrazložitve izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe mora vsebovati vse razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dejstev in ki narekujejo odločitev. Zato po mnenju sodišča sklicevanje na mnenje, kot sestavni del odločbe, brez obrazložitve, ki bi jo bilo mogoče preizkusiti, izpodbijana odločba ni zakonita, saj ne vsebuje vseh sestavin obrazložitve po ZUP, ter jo je treba že iz tega razloga odpraviti. Ob tem pa sodišče ugotavlja tudi kršitve pravil postopka glede na okoliščino, da tožnikoma ni bila dana možnost, da v postopku sodelujeta in se pred odločitvijo izjavita o vseh relevantnih okoliščinah in da tudi predložita dokaze, saj se je tožena stranka oz. komisija tudi o slednjih dolžna seznaniti, kolikor tožena stranka za to nima zadostnih strokovnih znanj. Po povedano je zato ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Po mnenju sodišča je zato izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo ob upoštevanju 4. in 5. odstavka istega člena, vrniti toženi stranki v ponoven postopek.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na 25. členu ZUS (3. odstavek) v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07).