Jedro

Odločba Senata za prekrške RS ni upravni akt državnega organa, katerega zakonitost bi bilo pristojno presojati Upravno sodišče v upravnem sporu. Po določbah 3. odstavka 258. člena Zakona o prekrških (ZP) Senat za prekrške RS opravlja pravosodno funkcijo, zato je mogoče njegove pravnomočne odločbe izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 26.11.2001, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi sodnika za prekrške z dne 24.7.2000. Z njo je bil na podlagi c. točke 4. odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP) tožnik spoznan za odgovornega za prekršek, za kar mu je bila izrečena denarna kazen v višini 90.000,00 SIT in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Naloženo mu je bilo tudi plačilo stroškov postopka.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da odločba Senata za prekrške Republike Slovenije ni upravni akt državnega organa, katerega zakonitost bi bilo pristojno presojati Upravno sodišče v upravnem sporu. Po določbah 3. odstavka 258. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP) Senat za prekrške RS opravlja pravosodno funkcijo, zato je mogoče njegove pravnomočne odločbe izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZP. Na podlagi navedenega je sodišče tožbo po določbi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.

Tožnik vlaga pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu po 1. točki 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je po določbi 200. člena Zakona o prekrških dopustna zahteva za sodno varstvo proti takšni odločbi, ki jo je izdal Senat za prekrške RS. Vlogo je pomotoma naslovil na Upravno sodišče RS v Ljubljani, saj je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno Vrhovno sodišče RS. Upravno sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe - vloge ne bi smelo zavreči, pač pa bi moralo zadevo na podlagi smiselne uporabe 2. odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odstopiti pristojnemu sodišču. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo odstopi Vrhovnemu sodišču RS.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Senata za prekrške, pri čemer je navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Pritožbeno sodišče se strinja, da odločba Senata za prekrške ne predstavlja upravnega akta državnega organa po 1. odstavku 3. člena ZUS, katerega zakonitost bi bilo pristojno presojati Upravno sodišče v upravnem sporu.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo z dne 5.2.2002 v skladu s 200. členom ZP odstopiti na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-M), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 24/2001 z dne 5.4.2001 in ki je po določbi 7. člena začel veljati petnajsti dan po objavi, to je 20.4.2001, je bil z določilom 2. člena črtan naslov podpoglavja (Zahteva za sodno varstvo) ter členi od 200. do 207.a ZP. Od 20.4.2001 dalje, ko je pričel veljati ZP-M, zahteva za sodno varstvo ni več dopustna oziroma to pravno sredstvo ne obstaja več. Tožnikova vloga je bila vložena po navedenem datumu.

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.