Jedro

Akceptni nalog torej ni pravno razmerje, ampak listina, ki z že nastalim pravnim razmerjem seznanja druge. To pravno razmerje je nalog po 749. čl. ZOR. Ni sicer ovire, da se ne bi moglo z akceptnim nalogom zavarovati plačilo neke tuje točno določene obveznosti (glej odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Cpg 439/95 z dne 9.5.1995), vendar le pod pogojem, da je izdan akceptni nalog pristen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 172.228,20 SIT s pripadki in odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške. Pooblasilo za izpolnitev akceptnega naloga (B1), ki ga je izdala tožeča stranka, je štelo kot poroštveno izjavo. Zato je menilo, da je tožena stranka utemeljeno vnovčila predmetni akceptni nalog tožeče stranke, ki ga je tožena stranka kot posojilodajalka dobila od posojilojemalca G. p.o. za dano posojilo. Ocenilo je, da je glede na navedeno obogatitveni zahtevek tožeče stranke neutemeljen.

Proti sodbi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP/77 in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Akceptni nalog je način plačila na podlagi zahteve upnika bančni ustanovi, pri kateri ima dolžnik svoj račun. Upnik izda banki nalog, ki ga že poprej akceptira dolžnik. Akceptni nalog torej ni pravno razmerje, ampak listina, ki z že nastalim pravnim razmerjem seznanja druge. To pravno razmerje je nalog po 749. čl. ZOR. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se na pooblastilu za izpolnitev akceptnega naloga (B1) nahaja štampiljka tožeče stranke s podpisoma dveh oseb, ki sta se nanj podpisala kot pomočnika direktorja finančno računovodske službe, na akceptnem nalogu pa sta podpisa istih dveh oseb. Pri tem iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da tožeča stranka ni dokazovala svoje trditve, da sta podpisnika na pooblastilu L.S. in B.Š. pomočnika direktorja finančno računovodske službe pri G. p.o., kar bi bila dolžna storiti. Ker pa bi organizacija za plačilni promet izplačilo po predloženem akceptem nalogu zavrnila, če bi ga podpisala nepooblaščena delavca, se je postavilo na stališče, da sta bila podpisnika pooblastila pooblaščena delavca tožeče stranke.

Ker pa tožeča stranka tudi v pritožbi vztraja pri svoji trditvi, da L.S. in B.Š. nikoli nista bila zaposlena pri njej, pritožbeno sodišče ocenjuje, da zgolj sklepanje provstopnega sodišča, da bi organizacija za plačilni promet zavrnila izplačilo po predloženem akceptnem nalogu, če bi ga podpisala nepooblaščena oseba, ne zadošča za ugotovitev, da sta bila L.S. in B.Š. prav v času podpisa pooblasila pooblaščena za zavezovanje tožeče stranke. Zato je pritožbi ugodilo in zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (1. odstavek 370. člena ZPP/77).

Pritožbeno sodišče sprejema pritožbeno razlogovanje, da tožeča stranka z listinami ni sposobna dokazovati, da sta bila L.S. in B.Š.

v času podpisa akceptnega naloga in pooblastila za njegovo izpolnitev zaposlena pri G. p.o. Zato se strinja s pritožbenim izvajanjem, da bi moralo prvostopno sodišče zaradi razjasnitve te okoliščine zaslišati pravdni stranki, kot je to tožeča stranka predlagala v tožbi. Glede na navedeno ni mogoče slediti zaključkom prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni z ničemer dokazovala, da L.S. in B.Š. nista bila zaposlena pri njej.

Prvostopno sodišče je pooblastilo za izdajo akceptnega naloga (B1) štelo kot poroštveno izjavo. Ker pa pravdni stranki ne navajata, da bi bila sklenjena poroštvena pogodba za zavarovanje posojila, ki ga je G. p.o. prejel od tožene stranke, je po oceni pritožbenega sodišča taka pravna kvalifikacija pooblastila vprašljiva. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da je na pooblastilu (B1) levo zgoraj kot izdajatelj akceptnega naloga navedena tožeča stranka, desno spodaj pa se nahaja štampiljka tožeče stranke. Kot izdajatelj akceptnega naloga v tekstu pooblastila pa je naveden G. p.o. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je ta listina sama s seboj v nasprotju. Ni sicer ovire, da se ne bi moglo z akceptnim nalogom zavarovati plačilo neke tuje točno določene obveznosti (glej odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Cpg 439/95 z dne 9.5.1995), vendar le pod pogojem, da je izdan akceptni nalog pristen.

V ponovljenem dokaznem postopku bo moralo prvostopno sodišče najprej ugotoviti, ali sta bila v obdobju akceptiranja izdanega akceptnega naloga L. S. in B. Š. zaposlena pri G. p.o., kot to zatrjuje tožeča stranka ali kot pomočnika finančno računovodske službe pri tožeči stranki in kot taka pooblaščena za zavezovanje tožeče stranke. Če se bo ugotovilo, da sta bila (prav v tistem obdobju) dejansko zaposlena pri G. p.o., tožeče stranke najbrže nista mogla veljavno zavezati.

Moralo bo tudi ugotoviti in pojasniti, zakaj je kot izdajatelj akceptnega naloga v tekstu pooblastila (B1) naveden G. p.o. in če je dejansko on izdajatelj, zakaj se na pooblastilu nahaja štampiljka tožeče stranke. Razčistiti bo torej moralo nejasnosti v zvezi z nakazanimi nasprotji na pooblastilu za izpolnitev akceptnega naloga.