Jedro

Iz opisa kaznivega dejanja po 1. odstavku 157. člena KZ-77 je razvidno, da naj bi bilo storjeno od januarja do junija 1994. V razlogih pravnomočne sodbe pa je navedeno, da je obsojenec tudi v letih 1992 in 1993 posekal bistveno večjo količino lesa od odkazanega in da so bili nedovoljeni posegi taki, da je zaradi tega prišlo do uničevanja gozda v večjem obsegu, s takim ravnanjem pa je nadaljeval še v letu 1994. Glede na to bi moralo sodišče v razlogih sodbe navesti, na podlagi česa je ugotovilo, da je obsojenec ravno z nedovoljenimi poseki v letu 1994 uresničil zakonske znake očitanega kaznivega dejanja.

Izrek

Zahtevi zagovornika obsojenega J.Ž. za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Radovljici je s sodbo z dne 4.7.1997 obsojenega J.Ž. spoznalo za krivega kaznivega dejanja po 1. odstavku 157. člena KZ-77 in mu na podlagi 52. člena Kazenskega zakona SFRJ (KZJ) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I z dne 25.6.1991) izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 1. odstavku 157. člena KZ-77 določilo kazen 3 mesecev zapora, ki ne bo izvršena, če obsojenec v preizkusni dobi 1 leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 20.1.1998 pritožbi obsojenega J.Ž. in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbi sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta obsojencu naložili v plačilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper to pravnomočno sodbo je dne 4.5.1998 obsojenčev zagovornik na podlagi 3. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz razloga po 1. točki 1. odstavka 420. člena v zvezi z 11. točko 1. odstavka 371. člena ZKP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.

Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da zahtevi ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni in obsojenega J.Ž. po 1. točki 358. člena ZKP oprosti obtožbe.

Vrhovna državna tožilka Z.C. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, poudarila, da navedbe vložnika, da je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, v spisu nimajo opore. Kolikor pa obsojenčev zagovornik ne soglaša z oceno dejanskega stanja in se izrečno zavzema za dopolnitev dokaznega postopka, pa vsebina ni predmet obravnavanja tega izrednega pravnega sredstva. Zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo kot neutemeljeno zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pritrditi je treba zagovorniku obsojenega J.Ž., kolikor zatrjuje, da v izpodbijani pravnomočni sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in da je zato podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.

Iz opisa kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen J.Ž., je razvidno, da je obsojenec vedoma proti predpisom v večjem obsegu krčil in sekal na golo gozd ter ga tudi drugače uničeval, ter da je v času od januarja do junija 1994 v gozdu na parc. št. 971/106, 854/41, 971/14 in 971/9, k.o. S.G. in k.o. Z.G., v nasprotju z določiloma 18. in 1. odstavka 22. člena Zakona o gozdovih (ZG), Uradni list RS, št. 30/93, brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije posekal drevje v skupni brutto izmeri 284,61 m3 in da je par. št. 854/41 na površini 0,7 ha izsekal na golo, na ostalih parcelah pa je bila zaradi poseka bistveno zmanjšana rastnost, ker so bili posekani nosilci sestojev in ogroženo naravno pomlajevanje, poleg tega, da je v gozdu pustil razmetane sečne ostanke, neobeljene štore in neolupljene vrhače ter tako povzročil, da je zavrta rastna obnova gozda in ogrozil tudi ostale funkcije gozda.

Sodišče v razlogih napadene pravnomočne sodbe navaja in se pri tem posplošeno sklicuje na navedbe prič M.Š. in V.P. ter listinske dokaze v spisu, da je obsojenec tudi v letih 1992 in 1993 posekal bistveno večjo količino lesa od odkazanega in da so bili njegovi nedovoljeni posegi taki, da je zaradi tega prišlo do uničevanja gozda v večjem obsegu ter da je s takim ravnanjem nadaljeval tudi v letu 1994. Vložnik zahteve utemeljeno opozarja, razen kolikor se to nanaša na nedovoljen posek na parc. št. 854/41, da sodišče v razlogih pravnomočne sodbe ni obrazložilo, katera so tista konkretna dejanja in pomenijo katero od izvršitvenih oblik storitve kaznivega dejanja, ki jih je s svojim ravnanjem uresničil obsojenec. Obsojenčev zagovornik ima prav, tudi ko pravi, da iz razlogov pravnomočne sodbe ni razvidno, koliko drevja je na vsaki od naštetih štirih parcel posekal obsojenec, ne da bi za to imel soglasje Zavoda za gozdove Slovenije in da zato tudi ni mogoče preizkusiti, na podlagi česa je sodišče ugotovilo, da je šlo za drevje v skupni brutto izmeri 284,61 m3. Glede na to, da naj bi obsojenec nedovoljene poseke izvršil tudi v letih 1992 in 1993 in v tem obdobju, primeroma na parceli št. 854/41, posekal največ drevja, ne da bi mu bilo to odkazano za posek, bi moralo sodišče v razlogih navesti, na podlagi česa je ugotovilo, da je ravno z nedovoljenimi poseki na naštetih parcelah v letu 1994, obsojenec udejanil zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja. Glede na to da pravnomočna sodba nima razlogov o teh odločilnih dejstvih, tudi ni mogoče preizkusiti, ali je obsojenec v letu 1994 krčil gozd in opravljal posek na golo (pomen teh izrazov je določen v 14. in 15. točki 3. člena ZG) ter ali je na ta način v večjem obsegu na navedenih parcelah uničil gozd in na ta način onemogočil njegove ekološke, socialne in proizvodne funkcije, podrobneje opredeljene v 6. točki 3. člena ZG.

Vrhovno sodišče je na podlagi povedanega ugotovilo, da je zahteva zagovornika obsojenega J.Ž. za varstvo zakonitosti utemeljena in ji je zato ugodilo ter po 1. odstavku 426. člena ZKP sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Pri novem sojenju pa naj sodišče tudi oceni, ali bo zaradi razjasnitve v zahtevi navedenih dejstvenih vprašanj, potrebno dopolniti dokazni postopek s pritegnitvijo izvedenca gozdarske stroke.