Jedro

Vodenje otrok pri plavalnem klubu ter organizacija mednarodnih plavalnih mitingov kot tudi mentorstva učencem na mednarodnih tekmovanjih je v povezavi s poklicem, ki ga opravlja v šoli, to je s poklicem profesorice športne vzgoje, zato so ta dodatna strokovna dela povezana z tožničinim vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. Bistvenega pomena je to, da opravlja strokovni delavec dodatna strokovna dela na svojem poklicnem področju, četudi pri teh dejavnostih niso vključeni tisti, ki zavod obiskujejo.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Ministrstva za šolstvo in šport št. 10051-2350/2009/14 (1115) z dne 1. 3. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog za napredovanje tožnice, ki ima strokovni naziv profesorica športne vzgoje, zaposlene v Gimnaziji A., v naziv svetnice. V obrazložitvi odločbe navaja, da je ravnatelj šole pri toženi stranki vložil predlog za napredovanje tožnice v naziv svetnice. Pri pregledu predloga in dokazil je bilo ugotovljeno, da ob vložitvi predloga za napredovanje tožnica ni izpolnjevala vseh predpisanih pogojev za napredovanje v naziv svetnice. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS št. 54/02 in nadaljnji, v nadaljevanju Pravilnik) v 1. odstavku 11. člena določa, da lahko v naziv svetnik napreduje strokovni delavec, ki je imel naziv svetovalec najmanj pet let, je pri svojem delu uspešen, je uspešno končal program strokovnega izpopolnjevanja, s katerim lahko v skladu s tem Pravilnikom izkaže najmanj 7 točk in je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami. Tožnica je imela naziv svetovalke več kot 5 let, pri svojem delu je nadpovprečno uspešna, uspešno je končala programe strokovnega izpopolnjevanja, s katerimi je zbrala več kot 7 točk, ni pa opravila dodatnega strokovnega dela, s katerim bi lahko izkazala najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki jih je v skladu s Pravilnikom mogoče ovrednotiti z najmanj tremi točkami. Tožena stranka tožnici ni vrednotila vodenja mlajših deklic in dečkov pri plavalnem klubu v skladu z 10. alinejo b) razdelka 20. člena Pravilnika, ker delo ni povezano z njenim delom v zavodu. Prav tako ji tožena stranka ni vrednotila organizacije mednarodnih plavalnih mitingov v skladu s predlagano 10. alinejo c) razdelka 20. člena Pravilnika, ker delo ni povezano z njenim delom v zavodu, prav tako pa ni bilo udeleženih vsaj treh držav. Prav tako ji tožena stranka ni vrednotila mentorstva učencem, ki so dosegli eno od prvih treh mest na mednarodnem tekmovanju v skladu s 1. alinejo č) razdelka 20. člena Pravilnika, ker niso dijaki šole, kjer je zaposlena tožnica, niti ni bilo udeleženih vsaj treh držav. Tekom upravnega postopka je bila tožnica večkrat pozvana, naj dopolni svojo vlogo. Tožena stranka ji je pojasnila, da vodenja mlajših deklic in dečkov pri plavalnem klubu ni mogoče vrednotiti, ker omenjeni niso dijaki njene šole in tako to delo ni povezano z njenim delom v zavodu. Pravilnik na začetku 20. člena določa, da se v postopku napredovanja v naziv vrednoti in točkuje dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. Pravilnik v 10. alineji b) razdelka res govori tudi o delu z učenci ali drugimi udeleženci izobraževanja, vendar so z drugimi udeleženci mišljeni na primer odrasli, ki se izobražujejo v ljudskih univerzah in velja za strokovne delavce, ki so zaposleni v ljudskih univerzah. Enako velja za organizacije mednarodnih plavalnih mitingov in mentorstva učencev, ki so dosegli eno od prvih treh mest na mednarodnih tekmovanjih. Pravica do napredovanja v naziv je pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja in katere posledica je zvišanje plačila za opravljeno delo v zavodu, v katerem je stranka zaposlena. Zaradi tega ni mogoče upoštevati dodatnega strokovnega dela, ki ga je tožnica opravila v klubu ali za klub. Tožnica je lahko mentorica le dijakom, ki se šolajo v zavodu in tekmujejo za zavod, v katerem je zaposlena, prav tako je lahko organizator tekmovanja le šola, ne pa klub. Tožnica je v eni od dopolnitev vlog navedla, da so bili v plavalnem klubu B. tudi dijaki njene šole. Po pregledu dokazil je bilo ugotovljeno, da nihče od njih ni dosegel enega od prvih treh mest na mednarodnih tekmovanjih, kjer bi jim bila tožnica mentorica. V zadnjem dopisu je tožnica tudi navedla, da je dijak njihove šole C.C. dosegel enega od prvih treh mest na mednarodnih tekmovanjih, kjer jim je bila mentorica, vendar jo je tožena stranka obvestila, da kot dodatno opravljeno strokovno delo ni mogoče upoštevati dela, ki ga je opravila v klubu in za klub. Tožena stranka meni, da morajo dijaki tekmovati za zavod, v katerem je tožnica zaposlena. Enako velja za organizacijo tekmovanja, štelo bi se le, če bi bila organizator šola in ne klub. Ker tožnica ni izpolnjevala vseh predpisanih pogojev za napredovanje v naziv svetnice, tožena stranka predlogu za napredovanje ni ugodila.

Tožnica v tožbi opisuje razlog, zaradi katerega je bil predlog za njeno napredovanje zavrnjen. Navaja, da tožena stranka tolmači, da dikcija Pravilnika, ki govori o delu z „učenci ali drugimi udeleženci izobraževanja“, pomeni, da so z drugimi udeleženci mišljeni na primer odrasli. Vendar pa taka interpretacija Pravilnika ni pravilna, saj sam Pravilnik take določbe ne vsebuje. Taka interpretacija pomeni, da nobeno delo, ki je opravljeno izven zavoda, ne more biti vrednoteno v smislu določb Pravilnika in se tako ne bi moglo upoštevati za točkovanje pri napredovanju v naziv. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo citira 11. člen Pravilnika, ki določa pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati za napredovanje v naziv svetnik. Nadalje navaja, da je v 1. odstavku 20. člena Pravilnika določeno, da se lahko vrednoti le tisto dodatno strokovno delo, ki je v povezavi z delom tožeče stranke v zavodu, v katerem je zaposlena. Pravica do napredovanja v naziv je pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja. Posledica napredovanja v višji naziv je zvišanje plačila za opravljeno delo, ki ga tožeča stranka opravlja v zavodu, v katerem je zaposlena. Zaradi tega dela, ki ga je tožnica opravila v klubu in za klub, v skladu s Pravilnikom ni mogoče vrednotiti kot opravljeno dodatno strokovno delo, saj ni v povezavi z njenim delom v zavodu, v katerem je zaposlena. Pravilnik v 10. alineji b) razdelka 20. člena določa, katero dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu, se v tem primeru vrednoti in točkuje z dvema točkama. Gre za enoletno vodenje kluba ali sekcije izven zavoda, v katerega so vključeni učenci ali drugi udeleženci izobraževanja in usposabljanja ter se navezuje na vzgojno delo z učenci ali drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja. Učenci ali drugi udeleženci izobraževanja in usposabljanja pomenijo kategorijo tistih oseb, ki jih strokovni delavec poučuje v zavodu, v katerem je zaposlen. Osebe, ki so tekmovale za klub, so otroci oziroma mladostniki, ki so na tekmovanju zastopali klub, ne pa šole, kjer je tožeča stranka zaposlena. Tožnica ne more biti nagrajena za dosežek, ki ga je otrok dosegel v klubu. Delo vodje kluba ni v povezavi z njenim delovnim razmerjem. V delovnem razmerju je tožnica lahko mentorica le dijakom, ki se šolajo v zavodu in tekmujejo za zavod, v katerem je zaposlena. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je v navedeni zadevi sporno, ali tožnica izpolnjuje enega od pogojev za napredovanje v naziv svetnice, to je pogoj, ali je z opravljenimi dodatnimi strokovnimi deli zbrala zadostno število točk. Pri tem tožena stranka nekaterih dodatnih strokovnih del tožnici ni priznala, med drugim tudi zato, ker izhaja iz stališča, da ne ustrezajo definiciji iz 1. odstavka 20. člena Pravilnika. To določilo določa: „Dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu, se vrednoti in točkuje...“ V nadaljevanju pa so ta dodatna strokovna dela našteta in natančno opredeljena ter ovrednotena z ustreznim številom točk. To določilo torej določa, da mora biti dodatno strokovno delo povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. V tej zadevi je sporno, kdaj se šteje, da je neko dodatno strokovno delo povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. Sodišče meni, da so vodenje mlajših deklic in dečkov pri plavalnem klubu, organizacije mednarodnih plavalnih mitingov ter mentorstvo učencem, ki so dosegli eno od prvih treh mest na mednarodnem tekmovanju, dodatna strokovna dela, ki so povezana z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. V konkretnem primeru gre namreč za isto dejavnost, ki jo tožnica opravlja v zavodu, to je poučevanje športne vzgoje. Vodenje otrok pri plavalnem klubu ter organizacija mednarodnih plavalnih mitingov kot tudi mentorstva učencem na mednarodnih tekmovanjih je v povezavi z njenim poklicem, ki ga opravlja v šoli, to je s poklicem profesorice športne vzgoje, zato so po mnenju sodišča ta dodatna strokovna dela povezana z tožničinim vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. V 1. odstavku 20. člena Pravilnika ne piše, da bi moralo biti dodatno strokovno delo strokovnega delavca povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu na tak način, da bi morale iste osebe, ki obiskujejo zavod, biti udeležene v vzgojno-izobraževalnih aktivnostih izven šole. Pod točko b) 10. alineje 20. člena Pravilnika je določeno, da se z dvema točkama točkuje enoletno vodenje kluba ali sekcije izven zavoda, v katerega so vključeni učenci ali drugi udeleženci izobraževanja in usposabljanja ter se navezuje na vzgojno delo z učenci ali drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja. V tem določilu ni določeno, da se pod pojmom „drugi udeleženci izobraževanja in usposabljanja“ štejejo odrasle osebe, ki se šolajo v istem zavodu, v katerem poučuje kandidat za napredovanje. Ker to ni določeno, je potrebno Pravilnik razlagati tako, da so lahko drugi udeleženci tudi tisti, ki ne obiskujejo zavoda, v katerem tožnica poučuje. Enako velja za pojem „drugi udeleženci“ tudi, ko gre za razlago 10. alineje pod točko c) 20. člena Pravilnika in 1. alineje pod točko č) 20. člena Pravilnika. Sodišče meni, da je potrebno izhajati iz jezikovne razlage Pravilnika iz razloga, ker ocenjuje, da je bistvenega pomena to, da opravlja strokovni delavec dodatna strokovna dela na svojem poklicnem področju, četudi pri teh dejavnostih niso vključeni tisti, ki zavod obiskujejo. Pomembno je predvsem to, da se strokovni delavec čim bolj strokovno izpopolnjuje na svojem poklicnem področju, s tem pa je bolj uspešen tudi pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu v zavodu.

Nadalje sodišče še ugotavlja, da je iz dokumentacije upravnega spisa razvidno, da so bile na nekaterih mednarodnih tekmovanjih udeležene več kot dve državi, kar zahteva sprememba Pravilnika, objavljena v Uradnem listu RS št. 123/08. Tako iz dopisa tožnice in ravnatelja šole z dne 23. 1. 2010 izhaja, da je na mednarodnem plavalnem mitingu Pokal Kopra leta 2009 nastopal dijak šole C.C. in v konkurenci šestih držav dosegel drugo in tretje mesto, na mednarodnem tekmovanju Špelin in Vesnin memorial pa je v konkurenci sedmih držav dosegel prav tako drugo in tretje mesto, kar kaže na to, da so bile na nekaterih mitingih in tekmovanjih udeležene več kot dve državi.

Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku upoštevati stališče sodišča, ko gre za uporabo materialnega prava, to je Pravilnika, in v skladu s tem ponovno preveriti, ali je tožnica z dodatnimi strokovnimi deli zbrala dovolj točk in ali s tem izpolnjuje kriterij iz 4. alineje 11. člena Pravilnika. Sodišče je tožbi ugodilo in na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1) odločbo odpravilo.