Jedro

Med dediči je nastal spor o statusu oziroma o namembnosti zemljišča v času daritve in s tem tudi o njegovi vrednosti na dan smrti zapustnikov, torej o vrednosti premoženja, ki naj se dedinji vračuna v dedni delež in ki se upošteva tudi pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine (četrti odstavek 28. člena ZD). Gre za spor o dejstvih, v takšnem primeru pa zapuščinsko sodišče (in ne pritožbeno sodišče) ni pooblaščeno, da samo ugotavlja vrednost darila, temveč mora zapuščinsko sodišče na podlagi 3. alineje drugega odstavka 210. člena ZD postopek prekiniti in na pravdo napotiti stranko, katere pravica je manj verjetna.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem A. A.; ugotovilo, da je s pisno oporoko pred pričama z dne 24. 5. 1988 vse svoje premoženje zapustil ženi B. A.; ugotovilo, da je oporočna dedinja po zapustniku vdova B. A., nujni dediči pa njegovi potomci C. A., D. A. in E. A., vsak do 1/8; opravilo obračunsko vrednost zapuščine za izračun nujnih deležev, ter po vštetju darila danega dedinji E. A.1, ugotovilo, da dedinja do nujnega dednega deleža ni upravičena (I. točka izreka); kot dedinjo iz naslova oporočnega dedovanja razglasilo B. A. do 750/1000 zapuščine, D. A. in C. A. pa vsakega do 125/1000 zapuščine (II. točka izreka); po uradni dolžnosti odredilo vknjižbo skupne lastnine po nedoločenih deležih pri nepremičninah last zapustnika na ime dedičev D. A. in C. A. (III. točka izreka); ugotovilo, da je oporočna dedinja B. A. umrla 20. 12. 2005, zato se njen dedni delež po pokojnem A. A. prenese v njen obseg zapuščine (IV. točka izreka); ugotovilo, da je bila pokojna B. A. ob smrti vdova ter mati otrok C. A., D. A. in E. A.; da je naredila pisno oporoko pred pričama dne 25. 10. 2005, s katero je svoj solastninski delež do 1/2 pri nepremičninah: ID 000 1044, ID 000 1046/1, ID 000 1046/2 in ID 000 1048/3, zapustila (rejencu) R. R. do 4/5 solastninskega deleža, D. A. pa do 1/5, C. A. pa zapustila vse ostalo premoženje, ki ga bo imela v času smrti; potem, ko je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke po tožbi vloženi s strani dedinje E. A., ugotovilo, da so oporočni dediči oporoko priznali in dediščino sprejeli, k dedovanju nujnega dednega deleža pa so se priglasili zapustničini otroci in sicer vsak do 1/6; ugotovilo obseg zapuščine in obračunsko vrednost za izračun nujnih dednih deležev; upoštevaje vrednost podedovanega premoženja dediča C. A. ugotovilo, da njegov nujni dedni delež ni prikrajšan; ob ugotovitvi vrednosti podedovanega premoženja dediča D. A. ugotovilo, da je upravičen do dedovanja še v višini 7,70 % vrednosti zapuščine; ob vračunanju darila v dedni delež dedinji E. A.2, ugotovilo, da znaša vrednost njenega nujnega dednega deleža še 9,71 % vrednosti zapuščine (V. točka izreka); kot dediča po pokojni iz naslova oporočnega dedovanja razglasilo D. A. za premoženje 1/5 solastninskega deleža od 1/2 parcel: ID 000 1044, ID 000 1046/1, ID 000 1046/2 in ID 000 1048/3, pri čemer ostajajo v veljavi določbe o nujnem deležu na tem premoženju; R. R. do 4/5 solastninskega deleža od 1/2 parcel: ID 000 1044, ID 000 1046/1, ID 000 1046/2 in ID 000 1048/3, pri čemer ostajajo v veljavi določbe o nujnem deležu na tem premoženju; C. A. za vse ostalo premoženje, ki je zajeto v obsegu zapuščine, pri čemer ostajajo v veljavi določbe o nujnem dednem deležu na tem premoženju; kot dediča iz naslova nujnega dedovanja razglasilo E. A. do 971/10000 zapuščine in D. A. do 770/10000 zapuščine (II. točka izreka); po uradni dolžnosti odredilo vpis v zemljiško knjigo skupne lastnine po nedoločenih deležih pri nepremičninah 1/2 parcel ID 000 1044, ID 000 1046/1, ID 000 1046/2 in ID 000 1048/3, na ime dedičev R. R., D. A. in E. A.: pri 1/2 parcel ID 000 672/3 in ID 000 672/4 na ime dedičev C. A., D. A. in E. A.; pri 1/10 parcele ID 000 1015 na ime istih dedičev; pri 750/2000 parcel ID 000 672/3 in ID 000 672/4 na ime istih dedičev (III. točka izreka).

2. Zoper sklep so vsi dediči vložili pravočasne pritožbe.

3. Dedič C. A. vlaga laično pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni. Poudarja, da želi dobiti v last samo zemljišče parcel št. 672/3 in št. 672/4 k. o. X., kot to izhaja iz mamine oporoke, vsej ostali dediščini se lahko po dogovoru odpove v korist sodediča. Nasprotuje vknjižbi skupne lastnine po nedoločenih deležih 250/2000 na njegovo ime in na ime sodediča D. A. Sodišče je razglasilo, da sta z bratom dediča vsak do 1/8 (vsak do 125/1000), tako da se lahko v zemljiško knjigo vpišeta kot solastnika na točno določenem deležu. Vpis skupne lastnine zahteva dodatne postopke in stroške. Sodišče je pomanjkljivo povzelo oporoko pokojne matere. V njej je natančno določila, da mu zapušča 1/10 parcele št. 1015 k. o. Y. ter 1/2 parcel št. 672/3 in št. 672/4 k. o. X. ter morebitno drugo premoženje, ki ga bo imela v lasti na dan smrti. Sodišče te volje ni upoštevalo, temveč je odločilo, da se na nepremičninah vpiše skupna lastnina po nedoločenih deležih. Predlaga, da se zahteve preostalih dedičev za izplačilo nujnih deležev, poravnajo iz denarnih sredstev 43.070,96 EUR. V zvezi s tem zneskom in z zneskom 735,77 EUR, sodišče ni odločilo kdo in v kakšnem deležu je upravičen do teh sredstev in kdo je pravni naslednik za vložitev izvršbe za znesek 43.070,96 EUR.

4. Dediča D. A. in R. R. se pritožujeta zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajata, da je sodišče prve stopnje nekritično upoštevalo vrednotenje parcele št. 1045 k. o. Z., ki jo je sodedinja E. A. dobila kot darilo po obeh zapustnikih. Izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke G. G. z dne 24. 12. 2018 je netočno, protislovno in zato popolnoma neuporabno. Šlo je že za tretjo dopolnitev mnenja. Najprej je vrednost darila ocenil na 28.034, 66 EUR, nato na 20.024,76 EUR, nazadnje pa na znesek 13.797,05 EUR, ki ga upošteva tudi sodišče. V prvih dveh mnenjih je izvedenec zemljišče štel kot nezazidano stavbno zemljišče, v zadnjem pa kot kmetijsko zemljišče, čeprav iz darilne pogodbe z dne 4. 5. 1990 izhaja, da je podarjena parcela nezazidano stavbno zemljišče, kot je razvidno iz potrdila Občine ..., Komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja z dne 11. 4. 1990, št. 352/146/90-3/9, česar izvedenec očitno ni preveril. Sta pa dediča potrdilo pridobila iz zemljiške knjige in ga k pritožbi prilagata. Pojasnilo izvedenca, da je v prejšnjih cenitvah vrednost revaloriziral na valuto ob daritvi na dan 4. 5. 1990, sedaj pa cenitev popravlja na datum smrti staršev v letu 2005, je nepravilno. Iz njegove zadnje cenitve nedvoumno izhaja, da je tudi pri tej cenitvi upošteval vrednost na dan smrti zapustnikov, tako kot v prejšnjih cenitvah. Vrednost pa naj bi se ob vsaki cenitvi zniževala. Njegove cenitve so prava zmešnjava. Izvedenec bi moral najprej s stopnjo gotovosti ugotoviti namembnost zemljišča na dan 4. 5. 1990, nato pa izračunati vrednost darila na dan smrti zapustnikov. V posledici je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je tudi materialno pravo v zvezi z vračunanjem darila, napačno uporabljeno. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je odredilo vknjižbo skupne lastnine po nedoločenih deležih, svoje odločitve o tem pa ni obrazložilo, tudi ne ugotovitve, da znaša vrednost podedovanega premoženja dediča D. A. 8.881,76 EUR.

5. Dedinja E. A. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6. Dedinja E. A. se pritožuje „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o dedovanju spremeni na podlagi podatkov v sodnem spisu, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče pri odločanju o dedovanju po pokojnem A. A. spregledalo, da je zapustnik s Pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 18. 12. 1990 vse premičnine, vključno z denarnimi sredstvi v gotovini ali na hranilnih knjižicah, namenil njej. Upravičena je torej do zneska 21.535,48 EUR. Sodišče zmotno ni upoštevalo nespornih podatkov, ki izhajajo iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 24. 10. 2006, ko je sodišče ugotovilo, da v zapuščino sodijo poleg obeh parcel v k. o. X, še 1/2 sredstev pri Banki X s stanjem na dan 5. 10. 2006 in pa premičnine (harmonika, zlat poročni prstan, električno orodje ter pištola iz 2. svetovne vojne). Sodišče se je pri računanju vrednosti zapuščine zmotno oprlo na izvedene cenitve. Nepremičnini v k. o. X. sta ocenjeni prenizko, nepremičnine v k. o. Z. pa previsoko. Pri cenitvi parcel št. 672/3 in 672/4 izvedenec ni upošteval, da zaraščenost in neurejena parcela okrog vikenda ne vplivata na vrednost nepremičnine, da je direktni dovoz s ceste utrjen, tako tudi parkirišče, drugačne navedbe cenilca so zmotne. Tudi ni upošteval fotografij, iz katerih je razvidno stanje, ki je časovno bistveno bliže času zapustnikove smrti kot pa sedanje stanje. Darilo pa bi moral izvedenec oceniti kot kmetijsko zemljišče, cenitev bi zato moral opraviti cenilec kmetijske stroke, ne pa izvedenec gradbene stroke G. G. Njegovo cenitev je sodišče zmotno upoštevalo. Tudi pri odločanju o dedovanju po pokojni B. A. je sodišče spregledalo, da je zapustnica s Pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 18. 12. 1990 vse premičnine, vključno z denarnimi sredstvi v gotovini ali na hranilnih knjižicah, namenila njej. Upravičena je tako do zneska 21.535,48 EUR, kakor tudi do zneska 735,77 EUR. Nesporno med dediči je, da je D. A. zase dvigal sredstva iz zapustničinega bančnega računa, skupaj v višini 7.169,00 EUR, pri čemer sodišče tega neupravičeno ni upoštevalo kot darilo dano temu dediču. Ponovno ugovarja napačnim cenitvam nepremičnin tudi v postopku po pokojni materi.

7. Dedič C. A. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

8. Pritožbe so utemeljene.

9. A. A. je umrl dne ... 2. 2005. Z oporoko je vse svoje premoženje zapustil ženi B. A., ki je umrla dne ... 12. 2005, svoje premoženje pa z oporoko zapustila sinovoma C. A. in D. A. ter R. R. V obeh zapuščinskih postopkih so njuni trije otroci uveljavljali nujne dedne deleže, C. A. in D. A. pa tudi vštevanje darila v nujni dedni delež sodedinji E. A. Gre za nepremičnino parcelo št. 1045 k. o. Z., 372 m2, ki sta jo zapustnika z darilno pogodbo z dne 30. 5. 1990, vsak do 1/2 podarila hčerki E. A. (list. št. 33 spisa). Pri vračunanju darila dediču v njegov dedni delež se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (52. člen, 30. člen Zakona o dedovanju - ZD). Nalogo za takšno cenitev je sodišče dalo izvedencu kmetijske stroke K. K. (list. št. 412), glede cenitve nepremičnin, ki sodijo v zapuščino, pa izvedencema kmetijske in gradbene stroke (G. G.) ter jima naročilo, da cenitev opravita po stanju in vrednosti ob smrti zapustnikov (list. št. 409, list. št. 412). Po ugotovitvi izvedenca kmetijske stroke, da naj bi šlo pri parceli št. 1045 za stavbno zemljišče, je darilo ocenil izvedenec gradbene stroke G. G., ki je očitno izhajal iz statusa zemljišča na dan cenitve, vrednost pa ocenil na dan daritve 4. 5. 1990 v višini 218.884,00 DIN (cenitev z dne 16. 5. 2018, list. št. 462). Po pripombah E. A. je to cenitev dne 10. 7. 2018 dopolnil (list. št. 478) tako, da je očitno spet izhajal iz statusa zemljišča v času cenitve, vrednost darila pa ocenil na dan smrti zapustnikov. Ob znižanju faktorja povprečne vrednosti f = 0,70 na f = 0,50, je ocenil vrednost darila na dan smrti zapustnikov v letu 2005 na 20.024,76 EUR. Na zadnji zapuščinski obravnavi 17. 12. 2018 je sodišče ugotovilo, da izvedenec G. G. darila ni ocenil po stanju ob daritvi in vrednosti ob smrti zapustnikov, zato mu je naložilo dopolnitev cenitve, vsi dediči pa so se strinjali, da se zapuščinska obravnava zaključi, sklep o dedovanju pa izide po prejemu mnenja.

10. Izvedenec G. G. je v dopolnitvi mnenja z dne 24. 12. 2018 (list. št. 588) pojasnil, da je bila namenska raba parcele št. 1045 na dan 4. 5. 1990 v veljavnem prostorskem aktu „Družbeni plan Občine ... 1986 do 1990“, v celoti opredeljena kot kmetijska parcela in predlagal, da cenitev opravi izvedenec kmetijske stroke. Nato pa kljub temu dopolnil tudi svoji cenitvi, kot je dejal, s cenitvijo parcele na dan smrti zapustnikov v letu 2005, in tokrat darilo (kot nezazidano stavbno zemljišče) ocenil na 13.797,05 EUR. Vrednost darila kot kmetijskega zemljišča je nato ocenil tudi izvedenec kmetijske stroke (cenitev list. št. 600), ki je prav tako ugotovil, da je zemljišče te parcele v skladu z veljavnim občinskim prostorskim načrtom Občine ... na dan 4. 5. 1990, 4. 2. 2005 in 19. 12. 2005, po osnovni namenski rabi uvrščeno v območje najboljših kmetijskih zemljišč. Vrednost darila (kot kmetijskega zemljišča) po vrednosti na dan smrti zapustnikov (v letu 2005) je ocenil na skupaj 552.494,00 SIT oziroma na 1.154,00 EUR.

11. Sodišče prve stopnje je sledilo cenitvi izvedenca gradbene stroke, štelo, da je šlo že ob daritvi za nezazidano stavbno zemljišče ter kot vrednost darila upoštevalo znesek 13.791,51 EUR. Svojega stališča ni obrazložilo. Dedičem je bila vročena le dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke, ne pa tudi dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca kmetijske stroke (očitno v posledici odločitve sodišča prve stopnje, da bo sledilo dopolnitvi mnenja izvedenca gradbene stroke).

12. Sodišče prve stopnje je torej odločilo, da se zapuščinska obravnava predčasno sklene, sklep o dedovanju pa izide po pridobitvi dopolnilnega izvedenskega mnenja (izvedenca gradbene stroke). Glavna obravnava (tudi zapuščinska obravnava) se lahko predčasno sklene samo pod pogojem, da se stranke odpovejo obravnavanju manjkajočih dokazov (drugi odstavek 291. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V konkretni zadevi temu ni bilo tako (glej zapisnik zapuščinske obravnave z dne 17. 12. 2018, list. št. 586), v posledici česar je pritožbeno sodišče upoštevalo pripombe pritožnikov, ki se nanašajo na po zaključku obravnave pridobljeni dokaz (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V nasprotnem primeru bi kršilo pravico dedičev do izjave in s tem do sodelovanja v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med dediči sporen status zemljišča v letu 1990 podarjenega dedinji E. A. Dedinja se sklicuje na zadnjo dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke, iz katere izhaja, da je bila namenska raba parcele št. 1045 v celoti opredeljena kot kmetijska (tako tudi izvedenec kmetijske stroke v dopolnitvi mnenja, ki ga dediči (še) niso prejeli), dedič D. A. pa na darilno pogodbo z dne 11. 4. 1990, iz katere izhaja, da je imelo zemljišče ob daritvi status nezazidanega stavbnega zemljišča in na k darilni pogodbi (glede na povedano pravočasno predloženo) priloženo potrdilo o namenski rabi z dne 11. 4. 1990 (priloga B6). Med dediči je torej nastal spor o statusu oziroma o namembnosti zemljišča v času daritve in s tem tudi o njegovi vrednosti na dan smrti zapustnikov, torej o vrednosti premoženja, ki naj se dedinji vračuna v dedni delež in ki se upošteva tudi pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine (četrti odstavek 28. člena ZD). Gre za spor o dejstvih, v takšnem primeru pa zapuščinsko sodišče (in ne pritožbeno sodišče) ni pooblaščeno, da samo ugotavlja vrednost darila, temveč mora zapuščinsko sodišče na podlagi 3. alineje drugega odstavka 210. člena ZD postopek prekiniti in na pravdo napotiti stranko, katere pravica je manj verjetna.

14. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče (vsem) pritožbam ugodilo, sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ugotovitev namembnosti zemljišča in s tem vrednosti darila je namreč dejstvo, od katerega je odvisna velikost dednih deležev vseh (zakonitih) dedičev. Glede na povedano (obvezna prekinitev postopka) pritožbeno sodišče ni samo opravilo zapuščinske obravnave, temveč sklep o dedovanju kot rečeno razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

15. Čeprav so v pretežnem delu pritožbe neutemeljene, pritožbeno sodišče v konkretni, zapleteni (združeni) zapuščinski zadevi, sklepa o dedovanju ni delno potrjevalo, ker bi bilo to praktično nemogoče oziroma bi odločitev na podlagi dveh sklepov, postala preveč nepregledna.

16. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje dedičem najprej vroči tudi dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca kmetijske stroke izdelanega po zaključku zapuščinske obravnave (list. št. 600). Če med njimi ne bo prišlo do sporazuma o namembnosti zemljišča v času daritve oziroma o njegovi vrednosti na dan smrti zapustnikov, bo moralo (žal) zapuščinski postopek (ponovno) prekiniti in dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo.3

17. Če se bodo v nadaljevanju zapuščinskega postopka dediči dogovorili, da postanejo solastniki posameznih zapuščinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi deleži ali celo razdelili posamezne predmete zapuščine ali se kako drugače dogovorili o njeni razdelitvi, bo zapuščinsko sodišče tak (dedni) dogovor vneslo v sklep o dedovanju. Sicer pa bo moralo v zemljiški knjigi odrediti vknjižbo skupne lastnine vseh dedičev (zakonitih - nujnih in oporočnih; prvi odstavek 145. člena ZD v zvezi z 72. členom Stvarnopravnega zakonika).4 Zapuščinske stvari namreč niso v solastnini sodedičev, ampak v njihovi skupni lastnini5. 18. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe C. A., da sodišče ne bi smelo odrediti vpisa skupne lastnine, da bi moralo odločiti, kdo je upravičen do denarnih sredstev pri Banki Y v višini 735,77 EUR in določiti pravnega naslednika za vložitev izvršbe za vrnitev v zapuščino zneska 43.070,96 EUR po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 196/2016 z dne 4. 5. 2016. V okviru dediščinske skupnosti sodediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno in soglasno (prvi odstavek 145. člena ZD). Sodedič, ki je zapustnikov dolžnik (v konkretnem primeru glede na sodbo II P 196/2016 R. R.), je v sporu iz takega razmerja nasprotnik vseh drugih dedičev.

19. S tem v zvezi so neupoštevne tudi pritožbene navedbe dedičev D. A. in R. R. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, določbe ZD in SPZ o skupnosti dedičev in o skupni lastnini. Če jih ni posebej citiralo, to še ne pomeni, da je zagrešilo očitano bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Ob tem, da še ni znana vrednost darila in s tem obračunska vrednost zapuščine, so pravno nepomembne pritožbene navedbe o tem, da ni mogoče ugotoviti od kje sodišču zaključek, da znaša vrednost podedovanega premoženja dediča D. A. 8.881,76 EUR.6 Glede na razveljavitev sklepa o dedovanju in na ponovno vrednotenje darila, pritožbeno sodišče tudi ni odgovarjalo na podrobne pripombe teh dveh dedičev na izvedenska mnenja izvedenca gradbene stroke.

20. Dedinja E. A. se v pritožbi protivi tudi pravilnosti cenitve parcel št. 672/3 in št. 672/4 k. o. X. V tem obsegu je pritožba neutemeljena. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je izvedenec kmetijske stroke na njene pripombe, enake pripombam v pritožbi, glede zunanje ureditve parcel (dovozna pot, zaraščenost) ustrezno odgovoril (odgovor na pripombe, list. št. 567) in to cenitev tudi pritožbeno sodišče sprejema.

21. Glede pritožbenih navedb v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pritožbeno sodišče ugotavlja, da preživljalec pridobi preživljančevo premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z njegovo smrtjo. Zato premoženje, ki je predmet takšne pogodbe, ne spada v zapuščino, zahtevki dedičev, ki temeljijo na pogodbi o dosmrtnem preživljanju, pa niso zahtevki, o katerih bi moralo sodišče odločiti v zapuščinskem postopku. V konkretni zadevi je bilo s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 196/2016 z dne 4. 5. 2016 ugotovljeno, da v obseg zapuščine po obeh zapustnikih spada tudi denarni znesek 43.070,96 EUR, ki ga je R. R. (v pravdi toženec), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, dolžan vrniti v zapuščino. Sodbo je zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju pravilno upoštevalo in so pritožbene navedbe, da gre za premoženje, ki po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pripada pritožnici7, neutemeljene.

22. Na zapuščinski obravnavi po pokojnem A. A. z dne 24. 10. 2006 je bilo dogovorjeno, da se celotna zapuščina prenese v postopek po oporočni dedinji B. A. V tem postopku pa je med dediči prišlo do spora, med drugi tudi glede obsega zapuščine. Zapuščinsko sodišče je postopek prekinilo in dedinjo napotilo na pot pravde, med drugim tudi na vložitev tožbe na ugotovitev, da spadajo v zapuščino po pokojnem A. A. tudi premičnine večje vrednosti (sklep z dne 15. 10. 2012, list. št. 298). Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožbo v tem obsegu vložila, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da premičnine kot jih izpostavlja, sodijo v zapuščino. Če si jih pritožnica lasti na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pa kot rečeno, to ni stvar zapuščinskega postopka.

23. Na tej zapuščinski obravnavi je bilo res ugotovljeno, da v zapuščino po A. A. sodijo tudi sredstva na računu pri (tedanji) Banki X št. 000036 (zapisnik zapuščinske obravnave z dne 24. 10. 2006, list. št. 145), kar sodišče prve stopnje pri obsegu zapuščine ni upoštevalo, kar pa bo lahko storilo v nadaljevanju postopka.

24. Tudi je bilo med dediči nesporno ugotovljeno, da v zapuščino po pokojni B. A. sodijo tudi denarna sredstva pri Banki Y d. d. št. 000842 v višini 735,77 EUR, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da tudi ta denarni znesek na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju pripada pritožnici. Tudi pri vseh denarnih sredstvih gre za premoženje, ki glede na povedano sodi v zapuščino, zato ga je zapuščinsko sodišče dolžno upoštevati pri obsegu zapuščine ter pri ugotavljanju katerim osebam gre pravica do dediščine v skladu z oporočnim ali zakonitim dedovanjem.

25. S sklepom z dne 15. 10. 2012 je bila dedinja napotena na pot pravde tudi na ugotovitev, med drugim, obstoja in vrednosti daril danega sodediču D. A. v obliki dviga zneska 7.169,09 EUR z računa zapustnice B. A. S tožbenim zahtevkom ni uspela, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi zapuščinsko sodišče pri svoji odločitvi njene trditve o tem darilu moralo upoštevati.

26. Iz razlogov razvidnih iz točk 13 do 15 tega sklepa je moralo pritožbeno sodišče kljub v pretežni meri neutemeljenim pritožbenim trditvam, pritožbam ugoditi, sklep o dedovanju razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj upošteva navodilo razvidno iz točke 16 tega sklepa.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 1/2 parcele ID 000 1045 2 1/2 parcele ID 000-1045 3 Vsekakor pa bi bilo smiselno, da se dediči dogovorijo, morda tudi s pomočjo postavitve tretjega izvedenca. 4 Tako kot je to pravilno odredilo v izpodbijanem sklepu, in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. 5 Primerjaj odločbe VSL I Cp 131/2018, II Cp 2668/2017, I Cp 409/2016; Zupančič, K. in Žnidaršič Skubic, V., v: Dedno pravo, 3. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ur. l. Ljubljana, 2009, strani 219 do 221. 6 Vseeno pritožbeno sodišče pripominja, da je šlo za seštevek vrednosti 1/5 materinega 1/2 deleža na parcelah št. 1044, 1046/1, 1046/2 in 1048/3, glej 6. točka V. točke sklepa o dedovanju, torej zneskov 42.185,22 + 608,00 + 423,00 + 1.192,60 = 44.408,82 EUR, 1/5 od tega zneska pa 8.881,76 EUR. 7 in torej sploh ne sodi v zapuščino