Jedro

Res je, da so toženčevi dohodki nižji od tožničinih – zaradi brezposelnosti prejema denarno nadomestilo v višini 679,86 EUR bruto oz. 532,11 EUR neto. Vendar pa je treba po drugi strani upoštevati tudi dejstvo, da s hčerko ni pripravljen vzpostaviti stika, kar pomeni, da je celotno breme vzgoje in skrbi na tožnici. To pravno pomembno dejstvo je sodišče pri odmeri preživnine ustrezno upoštevalo. Zato je treba pritrditi razlogovanju prvega sodišča, da ima toženec realno več prostega časa – dopoldne in popoldne – v katerem lahko pridobiva zaslužek. Prvenstvena dolžnost staršev je, da skrbijo za preživljanje svojih otrok, in v to so dolžni vlagati nadpovprečne napore.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je tožencu naložilo plačevanje preživnine za mld. hčerko A. A. v mesečnem znesku 150,00 EUR (I. točka izreka). V II. točki izreka mu je naložilo, da preživninsko obveznost že zapadlih obrokov do pravnomočnosti sodbe, ki skupaj znaša 1.875,00 EUR, plača v roku 15 dni. Zahtevek za plačevanje preživnine za čas od 15. 11. 2014 do 15. 6. 2015 in zahtevek za plačevanje preživnine v presežku nad dosojenimi 150,00 EUR mesečno je zavrnilo (III. točka izreka). Tožencu je naložilo povračilo tožničinih pravdnih stroškov v višini 501,47 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper odločitev o višini preživnine se pritožuje toženec, ki v laični pritožbi predlaga spremembo sodbe in znižanje preživnine na 90,00 EUR mesečno. Navedeno utemeljuje z navedbo, da za hčerko B. B. plačuje preživnino v višini 94,19 EUR. V primeru, da bi za mladoletno hčerko A. A. plačeval 150,00 EUR, bi bila otroka v neenakopravnem položaju. Tako visoka preživnina ogroža njegovo preživljanje. Sodišču očita neupoštevanje dejstva, da mora skrbeti za dva otroka, tožnica pa le za enega. Sodišču očita, da je kršilo zakon, ker ni upoštevalo njegovih omejenih zmožnosti.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje, vključno s stroškovnimi posledicami. Poudarja, da toženec povsem odklanja stike s svojo mladoletno hčerko, zato zanjo v polnosti skrbi tožnica. Tožencu tako ostaja veča časa za ukvarjanje z drugimi pridobitnimi deli, s katerimi zasluži za lastno preživljanje, pa tudi za preživljanje obeh otrok. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo otroci pravico, starši pa dolžnost, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo materialnopravno podlago svoje odločitve in je določbe 123., 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) pravilno uporabilo. Na eni strani je ocenilo povprečne mesečne potrebe mld. A. A., na drugi pa premoženjsko stanje in dohodke ter druge pridobitne zmožnosti tožnice in toženca. Na podlagi navedenega je utemeljeno zaključilo, da je toženec dolžan k preživljanju A. A. prispevati 150,00 EUR mesečno. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno, sodišče pa tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

7. Pritožbeni ugovor, da bosta hčerki zaradi razlik v višini preživnine v neenakopravnem položaju, ne more imeti želene teže. V obravnavani zadevi se je sodišče ukvarjalo izključno s preživnino za A. A. Ugotovilo je njene povprečne mesečne potrebe, nato pa ob upoštevanju materialnih in pridobitnih zmožnosti staršev določilo preživnino. Res je, da so toženčevi dohodki nižji od tožničinih – zaradi brezposelnosti prejema denarno nadomestilo v višini 679,86 EUR bruto oz. 532,11 EUR neto. Vendar pa je treba po drugi strani upoštevati tudi dejstvo, da s hčerko ni pripravljen vzpostaviti stika, kar pomeni, da je celotno breme vzgoje in skrbi na tožnici. To pravno pomembno dejstvo je sodišče pri odmeri preživnine ustrezno upoštevalo. Zato je treba pritrditi razlogovanju prvega sodišča, da ima toženec realno več prostega časa – dopoldne in popoldne – v katerem lahko pridobiva zaslužek. Prvenstvena dolžnost staršev je, da skrbijo za preživljanje svojih otrok, in v to so dolžni vlagati nadpovprečne napore.

8. Toženec je bil v postopku povsem pasiven in višini otrokovih potreb ni ugovarjal. Takšnega ugovora tudi ni podal v pritožbi. Glede na nesporne potrebe mld. A. A. je po oceni pritožbenega sodišča pravilna tudi odločitev o razporeditvi preživninskega bremena med zavezanca. Pri tem je prvo sodišče ustrezno upoštevalo dejstvo, da ima toženec v primerjavi s tožnico nižje prihodke. Zato delež v višini 35 %, ki ga bo za zagotavljanje otrokovih potreb moral pokriti oče, vzpostavlja ustrezno preživninsko ravnovesje.

9. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba ni utemeljena, niti niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnica z odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogla k odločitvi o pritožbi, zato stroške odgovora nosi sama (155. člen ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona).