Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Notarski zapis je bil spremenjen brez sodelovanja in soglasja odsvojitelja, torej je bil spremenjen v nasprotju z ZN, zaradi česar je predloženi odpravek notarskega zapisa izgubil lastnost ustrezne zemljiškoknjižne listine, to je listine, ki bi predstavljala veljavno podlago za predlagani vpis lastninske pravice v korist predlagatelja.
Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice spremeni tako, da se vpis ne dovoli.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor, ki sta ga zoper sklep o dovolitvi vpisa vložila druga udeleženca. Iz obrazložitve izhaja, da so bile zemljiškoknjižnemu predlogu priložene vse potrebne listine, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za vpis po 40. členu ZZK-1, pri čemer uradni popravek notarskega zapisa Pogodbe o dosmrtnem preživljanju vsebuje notarjev žig in podpis, na listini pa je tudi lastnoročni podpis preživljanca F.Š. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo sestavljeno v obliki notarskega zapisa, zaradi česar se šteje, da je bil podpis osebe, katere pravica se prenaša, pravilno overjen, zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka pa sodišče ni smelo presojati veljavnosti dovolila v smeri ugotavljanja morebitnih napak pri overitvi, pač pa bosta zatrjevane nepravilnosti udeleženca lahko uveljavljala v pravdi.
Zoper navedeni sklep se pritožujeta druga udeleženca (sin in vnuk nasprotnega udeleženca) po svojem pooblaščencu. V pritožbi navajata, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo načela formalnosti postopka, saj je vpis dovolilo na podlagi listine, ki nima lastnosti notarskega zapisa. Notarski zapis pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je obstajal ob smrti preživljanca, namreč ne vsebuje niti žiga niti podpisa notarja, ki je navedeni notarski zapis sestavil, zato ne more biti podlaga za vpis, ker ne vsebuje vseh z zakonom predpisanih sestavin. Žig notarja je bil dodan šele v uradnem popravku notarskega zapisa, ko pa je bil preživljanec že mrtev. Ker glede na zakonske določbe overitev podpisa na listini v primeru sklenitve pogodbe v obliki notarskega zapisa ni potrebna, je po mnenju pritožbe dan overitve podpisa izenačen z dnem nastanka odpravka oziroma v konkretnem primeru tudi uradnega popravka notarskega zapisa, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Ker sta bila tako uradni popravek kot odpravek notarskega zapisa nastala po smrti preživljanca, po mnenju pritožbe ne moreta biti podlaga za predlagani vpis lastninske pravice.
Pritožba je utemeljena.
V predmetni zemljiškoknjižni zadevi je predlagatelj v zemljiškoknjižnem predlogu kot podlago za vpis navedel Notarski zapis pogodbe o dosmrtnem preživljanju SV 1 z dne 13.6.2012 ter izpisek iz matičnega registra smrti, iz katerega izhaja, da je F.Š. umrl dne 8.7.2012. Iz spisovnih podatkov je nadalje razvidno, da je bil navedeni Notarski zapis, v obliki katerega je bila med preživljancem F.Š. in preživljalcem V.O. sklenjena Pogodba o dosmrtnem preživljanju, po smrti preživljanca popravljen tako, da so bile iz njega izbrisane tri nepremičnine (ID znak 1, 2 in 3). Iz uradnega popravka notarja z dne 24.7.2012 (ki je tudi sestavni del odpravka notarskega zapisa, ki je bil priložen zemljiškoknjižnemu predlogu) izhaja, da je do tega popravka prišlo iz razloga, ker so bile navedene tri nepremičnine pomotoma zapisane v notarskem zapisu in niso last preživljanca.
Pritožbeno sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem veljavnosti pogodbe, ki je zapisana v notarskem zapisu, presojalo je kvaliteto listine, ki je podlaga za vpis. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na neustreznost notarskega zapisa iz razloga, ker notarski zapis, ki je obstajal v času smrti preživljanca, ni vseboval notarjevega podpisa in žiga, saj je predlagatelj predlogu priložil odpravek notarskega zapisa, ki vsebuje tako notarjev podpis kot pečat. Kljub temu pritožba utemeljeno opozarja, da listina, ki v predmetni zadevi predstavlja podlago za vpis, ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa zakon (40. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Izvirnik in odpravek notarskega zapisa se ne ujemata, ker je notar popravil notarski zapis tako, da je izbrisal tri nepremičnine, ki so bile kot predmet pogodbe navedene v izvirniku notarskega zapisa. V obravnavanem primeru ni šlo za odpravo očitne pisne pomote, ki bi jo lahko odpravil notar brez sodelovanja strank. Za tak popravek (pravilno spremembo), kot ga je izvedel notar, ni bilo zakonske podlage. Člen 43. Zakona o notariatu (v nadaljevanju: ZN), na katerega se je v uradnem zaznamku skliceval notar, v sedmem odstavku omogoča kasnejšo popravo, dopolnitev ali spremembo notarskega zapisa, vendar je iz omenjene določbe razvidno, da mora biti taka sprememba, dopolnitev ali poprava sklenjena v obliki notarskega zapisa, torej ob sodelovanju vseh strank. V predmetni zadevi pa je bil notarski zapis spremenjen brez sodelovanja (in soglasja) preživljanca (odsvojitelja), kar izhaja iz dejstva, da je bil uradni popravek sestavljen po njegovi smrti. Razlogi, zaradi katerih je do popravka prišlo, niso pravno pomembni, prav tako je nepomembno, da se vpis ne nanaša na parcele, ki so bile izbrisane (prečrtane). Notarski zapis je bil spremenjen v nasprotju z ZN, zaradi česar je predloženi odpravek notarskega zapisa izgubil lastnost ustrezne zemljiškoknjižne listine (listine, ki bi predstavljala veljavno podlago za predlagani vpis lastninske pravice v korist predlagatelja).
Glede na navedeno se pokaže, da v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, ki jih določa 148. člen ZZK-1, zato je bilo pritožbi potrebno ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlagani vpis lastninske pravice v korist predlagatelja ne dovoli (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).