Jedro

Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo le na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 35108-58/2010-21 RS z dne 24. 3. 2010. S to odločbo je tožena stranka v izreku pod točko 1 odpravila odločbo Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-55 z dne 5. 2. 2010; v izreku pod točko 2 pa zavrnila revidentov zahtevek (revident je bil stranski udeleženec v postopku) za podaljšanje poskusnega obratovanja tam navedenega objekta. Z navedeno odločbo z dne 5. 2. 2010 je prvostopenjski upravni organ ugodil revidentovi zahtevi in podaljšal obdobje poskusnega obratovanja za obdobje, za katero je bilo odrejeno poskusno obratovanje z odločbo Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-12 z dne 17. 4. 2008, za bencinski servis z nadstrešnico in zunanjo ureditev, to je do 1. 9. 2010. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, gre za takšno vprašanje le, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vrhovno sodišče v več svojih odločbah (X Ips 774/2008, X Ips 776/2008, X Ips 151/2008, X Ips 238/2009, X Ips 406/2009, X Ips 414/2009, X Ips 206/2010, X Ips 278/2010) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo le na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: „ali je imel pritožnik X., d. o. o., sploh pravni interes za vložitev pritožbe zoper odločbo Upravne enote Žalec in ali je bila vložena pritožba sploh dovoljena“.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Kot izhaja iz predloženih spisov, se je v obravnavani zadevi postopek za izdajo uporabnega dovoljenja za sporni objekt začel z vlogo X., d. o. o., ki ji je bilo kot investitorju izdano tudi gradbeno dovoljenje za isti objekt. Ker je bila v postopku izdaje uporabnega dovoljenja (katerega vmesna faza je tudi poskusno obratovanje) X., d. o. o., stranka, saj je ona zahtevala izdajo uporabnega dovoljenja, ji je upravni organ v skladu z določbami ZUP-a vročil odločbo o podaljšanju poskusnega obratovanja, katere zakonitost je predmet presoje v tem upravnem sporu.

10. Po določbi prvega odstavka 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je namreč stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Ker je torej upravni organ postopal v skladu z določbami ZUP-a, ko je upravni akt vročil stranki v postopku in ji je s tem dal možnost vložitve pritožbe, se izpostavljeno pravno vprašanje nanaša za razlago pojmov, ki jih jasno in nedvoumno urejajo procesni predpisi in zato v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem oziroma je mogoče nanje odgovoriti že z branjem zakonskega besedila. Izpostavljeno pravno vprašanje zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, vložena revizija pa ni dovoljena.

11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker je bila revizija zavržena, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).