Jedro

Na podlagi uveljavljene sodne prakse izvajanje dokaza s pisno izjavo stranke, namesto z njenim neposrednim zaslišanjem, v pravdnem postopku ni mogoče. Materialno procesno vodstvo se nanaša na predstavitev pravne kvalifikacije spora, tako kot jo vidi sodišče, da imajo stranke možnost, da v skladu z materialnopravnimi določili, na podlagi katerih bo sodišče razsodilo, navedejo vsa pravotvorna dejstva in ponudijo ustrezne dokaze. To pa ne pomeni, da bi moralo sodišče strankam sporočati, ali so ga že prepričale, da so njihove trditve utemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 675,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 39062/2012 z dne 23. 3. 2012 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter toženi stranki naložilo, da tožeči plača 1.451,45 EUR stroškov pravdnega postopka s pripadki.

2. Sodbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče direktorja tožene stranke ni zaslišalo. Sodišče je zagrešilo tudi več relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka: ker ni upoštevalo pisne izjave direktorja tožene stranke, opustilo sklep o zavrnitvi dokaza z zaslišanjem direktorja in ni opravilo materialno procesnega vodstva, ker tožene stranke ni pozvalo k podaji opravičljivih razlogov za izostanek direktorja na zadnjem naroku, ker na naroku ni povedalo, da pisne izjave direktorja ne bo upoštevalo. Tožena stranka tudi v pritožbenem postopku vztraja, da storitve ni dolžna plačati, ker delo ni bilo izvršeno skladno z dogovorom in izdelka ni prejela v dogovorjene obliki. Cenitev vrednosti lastniškega kapitala v družbi K. d.o.o., ni bila opravljena in je tožeča toženi stranki ni izročila v pisni obliki. Sodišče je slepo sledilo izpovedi zakonitega zastopnika in z njim poslovno povezane priče in posledično nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Razlogi v 7. točki obrazložitve, da je bila storitev opravljena in izročena toženi stranki, so napačni. Sodišče je zmotno sledilo vrednosti posameznih postavk, ki jih je navedla tožeča stranka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakoniti zastopnik tožene stranke je bil z vabilom na zaslišanje vabljen na narok za glavno obravnavo, a je sodišče obvestil, da se obravnave ne bo udeležil, ker je službeno zadržan. Ker direktor tožene stranke ni navedel nikakršnega razloga, iz katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je bil z naroka, na katerem naj bi bil zaslišan, opravičeno odsoten, je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ga ni zaslišalo, kršilo načelo obojestranskega zaslišanja po 5. členu ZPP, neutemeljen. Kršitev pravice stranke do izvedbe dokaza ni bila prizadeta, tožena stranka je namreč imela možnost predlagati dokaz in sodišče bi ga tudi izvedlo, če bi se njen direktor naroka, na katerem naj bi bil zaslišan, udeležil ali pa navedel opravičljive okoliščine, ki bi opravičevale njegovo odsotnost in si zagotovil nov datum za zaslišanje.

6. Nobene potrebe ni bilo, da sodišče dokazni predlog za zaslišanje direktorja tožene stranke zavrne, saj ga ni ocenilo kot nepotrebnega, le izvedlo ga ni, ker zakoniti zastopnik na narok za zaslišanje ni pristopil in dokaza ni bilo mogoče izvesti. Dokaza z zaslišanjem tožene stranke tudi ni mogoče nadomestiti z izjavo v smislu določil 236 a. člena ZPP (v nadaljevanju Izjava). Na podlagi uveljavljene sodne prakse izvajanje dokaza s pisno izjavo stranke, namesto z njenim neposrednim zaslišanjem, v pravdnem postopku ni mogoče (II Cp 1929/2013 z dne 13.11.2013), v obrazložitvi izpodbijane sodbe je to ustrezno obrazloženo.

7. Neutemeljeni so očitki v zvezi s pomanjkljivim materialnoprocesnim vodstvom, ker sodnik ni pozval tožene stranke, naj navede upravičene razloge za odsotnost direktorja. Materialno procesno vodstvo se nanaša na predstavitev pravne kvalifikacije spora, tako kot jo vidi sodišče, da imajo stranke možnost, da v skladu z materialnopravnimi določili, na podlagi katerih bo sodišče razsodilo, navedejo vsa pravotvorna dejstva in ponudijo ustrezne dokaze. To pa ne pomeni, da bi moralo sodišče strankam sporočati, ali so ga že prepričali da so njihove trditve utemeljene.

8. Pravdni stranki sta sklenili podjemno pogodbo, na podlagi katere je tožnica svetovala toženi, kako naj zapre terjatve do M. S., svojega družbenika, da jih temu ni bi bilo treba plačati z denarjem. Tožena stranka je do svojega direktorja imela večmilijonsko terjatev in bila v hudih likvidnostnih težavah. Tožeča stranka je našla pot za rešitev problema: toženka je znižala terjatve do direktorja M. S. z vzpostavitvijo naložbe v družbo K., tako je toženka prenesla svoj delež v družbi na M. S., ta delež pa naj bi nato po cenitvi, zaradi dobrega poslovanja te družbe, pokazal višjo vrednost. S prenosom na toženko, bi bila zaprta njena terjatev do M. S. Takšen potek dogodkov pa ne sledi le iz izpovedbe priče B. P., ampak to potrjuje tudi osnutek pogodbe o prodaji in prenosu poslovnih deležev z dne 1. 12. 2011. Da je bilo ta posel mogoče izpeljati, je bilo pred tem potrebno oceniti vrednost toženkinega deleža v navedeni družbi, kar je opravila S. Da je bilo to delo opravljeno, sledi iz sporočila družbe S. o oceni vrednosti lastniškega kapitala v družbi K. S tem je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazano, da je tožeča stranka z izdelavo preliminarnega poročila izpolnila pogodbeno obveznost, tožena stranka pa ni navedla, kakšne pomanjkljivosti naj bi poročilo imelo, da ga ne bi bilo mogoče uporabiti.

9. Tožeča stranka je sodišču predložila natančne beležke o opravljenih sestankih in navzočih osebah, z evidenco porabljenega časa. Da je bila dogovorjena cena za uro svetovanja 150,00 EUR, sledi iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožeče stranke, tožena stranka drugačnega dokaza s tem v zvezi ni ponudila. Zato tudi pritožbeno sodišče ne najde razloga, da ne bi sledilo izračunom v tabelah pod A 4, tako kot je to storilo že sodišče prve stopnje, saj tožena stranka niti ne pove, kaj naj bi bilo izračunano narobe.

10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. Ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka, ki je v pritožbenem postopku propadla, zato je dolžna povrniti tožeči stranki stroške za odgovor na pritožbo (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Stroške je sodišče odmerilo na podlagi Odvetniške tarife, natančna specifikacija pa sledi iz stroškovnika v spisu.