Jedro

Sodišče prve stopnje je pri presoji ustrezno upoštevalo spremembo pravne ureditve, ki je stopila v veljavo 1. 4. 2023 z novelo ZSPJS‑AA. Ta je odpravila najvišji plačni razred za javne uslužbence v plačnih podskupinah od C1 do J3 iz drugega odstavka 7. člena ZSPJS, novelirani ureditvi pa je sledila sprememba Posebnega tarifnega dela Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS; št. 165/22) oziroma Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS; št. 165/22), ki je za tožnikovo delovno mesto določila izhodiščni 57. in končni 66. plačni razred.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožnik razvrsti v 65. plačni razred od 1. 4. 2023 dalje, da je toženka za to obdobje dolžna obračunati in izplačati tožniku razliko premalo izplačane plače z dodatki k plači med 65. in 59. plačnim razredom z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter zahtevek za povračilo stroškov postopka (točka I izreka). Tožbo je zavrglo v delu, ki se glasi na obračun pripadajočih davkov in prispevkov od razlike v bruto plači in dodatkov k plači (točka II izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 522,65 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 9. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-AA; Ur. l. RS, št. 139/22), ki se ne nanaša na že dosežena in priznana napredovanja v plačnih razredih. Ker je bila z novelo ZSPJS‑AA odpravljena omejitev napredovanja javnih uslužbencev v plačnih razredih, bi moral biti tožnik, ki je dosegel osem razredov napredovanj, od 1. 4. 2023 dalje uvrščen v 65. plačni razred. S tem, ko mu je toženka priznala le dva razreda napredovanj in ga uvrstila v 59. plačni razred, je posegla v njegove že pridobljene pravice. Ker v tožnikovem primeru ni bil podan razlog nesposobnosti, ki skladno s prvim odstavkom 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 108/09 in naslednji) predstavlja pogoj za znižanje razredov napredovanj, so mu bila napredovanja odvzeta brez pravne podlage. S takšnim posegom v njegove pravice je bilo kršeno načelo varstva zaupanja v pravo in načelo enakosti pred zakonom. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, vključno s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru nasprotuje pritožbenim navedbam. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je skladno z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in da je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu ... Višji zdravnik specialist PPD1 - Vodja oddelka za dializo. Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je bilo njegovo delovno mesto na podlagi Posebnega tarifnega dela Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 60/2008) oziroma Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94) uvrščeno v izhodiščni 55. plačni razred. Tožnik je bil z napredovanji uvrščen v 57. plačni razred, ki je z bil drugim odstavkom 7. člena ZSPJS določen kot najvišji plačni razred za javne uslužbence v plačnih podskupinah od C1 do J3. 7. Sodišče prve stopnje je pri presoji ustrezno upoštevalo spremembo pravne ureditve, ki je stopila v veljavo 1. 4. 2023 z novelo ZSPJS‑AA. Ta je odpravila najvišji plačni razred za javne uslužbence v plačnih podskupinah od C1 do J3 iz drugega odstavka 7. člena ZSPJS, novelirani ureditvi pa je sledila sprememba Posebnega tarifnega dela Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS; št. 165/22) oziroma Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS; št. 165/22), ki je za tožnikovo delovno mesto določila izhodiščni 57. in končni 66. plačni razred.

8. Da je toženka na podlagi spremenjene ureditve z aneksom k pogodbi o zaposlitvi od 1. 4. 2023 dalje pri tožniku upoštevala dva razreda napredovanj in ga uvrstila v 59. plačni razred, s strani tožnika ni bilo sporno. Njegovo prizadevanje, da bi ga uvrstila višje, v 65. plačni razred je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Svojo presojo je izčrpno utemeljilo. Sklicevalo se je na 9. člen ZSPJS‑AA, ki določa, da lahko javni uslužbenci napredujejo za en ali dva plačna razreda, ko izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred po začetku uporabe spremenjenega 7. člena ZSPJS. S to določbo je prehod v novo ureditev urejen tako, da uvaja razširjeno možnost napredovanja (višje od 57. plačnega razreda) za naprej, ne določa pa upoštevanja razredov napredovanj, ki bi jih javni uslužbenec pridobil, če ne bi bilo omejitve najvišjega plačnega razreda. To pomeni, da je toženka pri uvrstitvi tožnika po novi ureditvi pravilno upoštevala prevrednoten izhodiščni plačni razred njegovega delovnega mesta skupaj z dvema (ne osmimi) razredoma napredovanj.

9. Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za priznanje osmih razredov napredovanj, saj za ta napredovanja pred novo ureditvijo zaradi določenega najvišjega plačnega razreda za javne uslužbence v plačnih podskupinah od C1 do J3 ni bilo podlage. Teh plačnih razredov tožnik ni pridobil, da bi se lahko skliceval na poseg v pridobljene pravice; po novi ureditvi mu je toženka plačo zakonito določila upoštevaje 9. člen ZSPJS-AA. V pritožbi se tožnik ponovno neutemeljeno sklicuje na prvi odstavek 20. člena ZSPJS, saj ni bil premeščen niti ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi. Njegov pravni položaj se ni v ničemer poslabšal, zato je pritožbeni očitek o kršitvi načela varstva zaupanja v pravo in kršitve načela enakosti neutemeljen. Višji plačni razred bo dosegel, ko bo izpolnil pogoje za napredovanje, ki se z novelirano ureditvijo niso spremenili.

10. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani niti niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe, s katero ni uspel, toženka pa sama svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ne štejejo za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).