Jedro

Tožena stranka mora ugovor o pristojnosti podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen izjemoma, če (zaradi specifike podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine) ni bila dovolj zgodaj seznanjena z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, mora pa tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 112,00 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor tožene stranke glede krajevne nepristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper izpodbijani sklep je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odloči, da naslovno sodišče ni krajevno pristojno za odločanje o predmetni zadevi ter zadevo odstopi v reševanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kopru. Priglasila je pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka podala skupaj s prvo pripravljalno vlogo (odgovor na dopolnitev tožbe). Ugotovilo je namreč, da se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zato bi morala tožena stranka ugovor krajevne pristojnosti podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ne šele v odgovoru na dopolnitev tožbe (438. člen ZPP in 62. člen ZIZ).

6. V sodni praksi1 (na katero se sklicuje tako sodišče prve stopnje kot tožena stranka) je bilo že večkrat jasno zavzeto stališče, da mora tožena stranka ugovor o pristojnosti podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen izjemoma, če (zaradi specifike podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine) ni bila dovolj zgodaj seznanjena z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. 7. Tožena stranka v pritožbi navaja, da se je s kakršnimikoli podatki, ki se nanašajo na vprašanje krajevne pristojnosti prvič seznanila šele po prejemu dopolnitve tožbe, v katerem se je tožeča stranka prvič sklicevala na splošne in posebne pogoje najemne pogodbe, ki urejajo vprašanje krajevne pristojnosti, zato je šele takrat zagotovo izvedela, na katero pravno razmerje se nanaša tožbeni zahtevek.

8. Navedene pritožbene navedbe so po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljene. Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (list. št. 1 – 4) izhaja, da je upnik (tožeča stranka) navedel, da je v primeru dolžnikovega ugovora dogovorjena krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi Splošnih pogojev najema, ki so priloga Najemne pogodbe št. X-004/2021 in X-007/2021. Drži sicer, kot navaja pritožnica, da je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da z upnikom ni nikoli sklenila nobene najemne pogodbe in da omenjenih pogodb v predlogu za izvršbo ni nikoli prejela niti videla. Vendar je po mnenju pritožbenega sodišča upnik v predlogu za izvršbo jasno označil, iz katerega razmerja in katere listine izhaja dogovor o krajevni pristojnosti. Četudi je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi trdila, da z upnikom nikoli ni sklenila nobene (najemne) pogodbe, bi že v ugovoru lahko navedla, da posledično tudi Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v obravnavani zadevi (trdi namreč, da je splošno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru). Primeri iz sodne prakse, v katerih je bilo odločeno, da je dolžnik utemeljeno podal ugovor šele v odgovoru na pritožbo (oziroma dopolnitev tožbe), se od navedenega razlikujejo prav v tem, da upniki v predlogu niso jasno označili, iz kje dogovor izvira (niso navedli ne razmerja, ne morebitne listine).2 Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da bi morala tožena stranka ugovor podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

9. Pritožba tako ni utemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (154. in 165. člen ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z OT. Potrebni stroški tožeče stranke tako znašajo 150 točk za odgovor na redno pravno sredstvo v postopku zoper procesni sklep (tar. št. 22/2 OT), 2 odstotka materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22-odstotni DDV na odvetniške storitve, skupaj 112,00 EUR. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo stroškov za pregled listin in študij spisa, ker te storitve nimajo narave samostojne storitve, ampak so že vključene v nagrado za sestavo vlog.3 1 Glej na primer VSRS Sklep III R 46/2018, VSRS sklep III R 4/2015, VSRS sklep III R 14/2015 in druge. 2 Glej na primer VSRS Sklep I R 83/2017, VSL Sklep I Cpg 326/2018. 3 Primerjaj VSL Sklep II Ip 1574/2022, VSL Sklep I Cp 1629/2021 in druge.