Jedro

Kadar tekom pravde zaradi razveze zakonske zveze umre tožena stranka, njeni dediči že začetega postopka ne morejo nadaljevati, saj zakon takega nadaljevanja postopka ne predvideva (1. odst. 85. čl. ZZZDR).

V tem primeru gre za takšno pomanjkljivost v postopku, ki onemogoča nadaljnjo pravdo, zato mora sodišče tožbo po 5. odst. 83. čl. ZPP zavreči.

Izrek

Ob reševanju pritožbe tožeče stranke se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek v uvodoma navedeni pravdni zadevi ustavi.

Obrazložitev

Tožnica M. B. je 17.5.1996 vložila tožbo zaradi razveze zakonske zveze. Na podlagi njenega naknadnega sporočila, da je toženec dne 26.8.1996 umrl, je sodišče dne 27.9.1996 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je od dneva toženčeve smrti dalje postopek prekinjen.

Postopek naj bi se nadaljeval, ko ga bi ga na podlagi 1. odst. 215. čl. ZPP prevzeli toženčevi dediči. Zoper ta sklep se pritožuje tožnica po svojem pooblaščencu, ki v pritožbi poudarja, da sklep o prekinitvi postopka nima v zadevi nobenega smisla, saj toženec ni imel otrok in ni bil lastnik nobenega premoženja, zaradi česar zapuščinskega postopka po njem ne bo. Tako tudi ne bo dedičev po tožencu.

Po 85. čl. ZZZDR je sicer v pravdah zaradi razveze zakonske zveze mogoče postopek nadaljevati v primeru, če umre tožeča stranka, saj smejo tožnikovi dediči nadaljevati že začeti postopek, da bi dokazali utemeljenost tožbe. V primeru smrti toženca zakon takega nadaljevanja postopka ne predvideva. To je tudi razumljivo, ker imajo v primeru tožnikove smrti njegovi dediči pravni interes nadaljevati postopek že zaradi 22. čl. Zakona o dedovanju, po katerem v primeru uspešnosti tovrstne tožbe toženec izgubi dedno pravico po umrlem zakoncu-tožniku. Če umre toženec, njegovi dediči takega pravnega interesa nimajo. Ker zaradi toženčeve smrti tožbenemu zahtevku za razvezo v nobenem primeru ni več mogoče ugoditi, se zaradi specifičnosti razveznega postopka tudi postopek zoper toženčeve dediče ne more nadaljevati. V postopku je torej nastopila taka pomanjkljivost, ki onemogoča nadaljnjo pravdo, zaradi česar bi moralo prvostopno sodišče, če tožnica ne bi sama umaknila tožbe, v skladu s 5. odst. 83. čl. ZPP tožbo zavreči. Ker pa je tožnica sama umaknila tožbo, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 365. čl. ZPP v zv.

s 381. čl. ZPP in 10.tč. 2. odst. 354. čl. ZPP sklep o prekinitvi postopka spremenilo tako, da je postopek v uvodoma navedeni pravdni zadevi ustavilo.