7. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 562/2004 z dne 21. 4. 2004 zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I R 105/2003 z dne 3. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je pritožnikovo tožbo kot nepopolno zavrglo, ker pritožnik niti potem, ko je bil pozvan na dopolnitev, ni navedel vrednosti spornega predmeta, ni postavil določenega tožbenega zahtevka, sodišču ni predložil dokazov in tožbe ni vložil v zadostnem številu izvodov. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik izraža nestrinjanje s takšno odločitvijo in zatrjuje kršitve pravic iz 14., prvega in petega odstavka 15., 18., 21., 22., 23., 25. in četrtega odstavka 153. člena Ustave ter številnih določb mednarodnega prava. Sklicuje se na svoje pritožbene navedbe in dodaja, da tožba vsebuje "vse zakonsko predpisane sestavine" in da izpodbijana sklepa ne vsebujeta prepričljivih strokovnih odgovorov na njegove v rokih vložene akte. Ne strinja se s stališčem Višjega sodišča, po katerem je dopolnitev tožbe, ki jo je pritožnik podal šele v pritožbi, prepozna.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje kršitve številnih ustavnih pravic in pravic, ki naj bi jih zagotavljali mednarodni akti, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. S sklicevanjem na prvi in peti odstavek 15. člena ter četrti odstavek 153. člena Ustave pa pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljevati, ker te določbe neposredno ne urejajo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

4.Za utemeljevanje kršitev tudi ne zadošča, da se pritožnik sklicuje na navedbe in utemeljitve v pravnih sredstvih, ki jih je vložil v pravdnem postopku, v katerem so bile izdane izpodbijane sodne odločbe. Ustavna pritožba je namreč posebno pravno sredstvo s posebnim obsegom izpodbijanja in presoje. Zato je treba v ustavni pritožbi navesti argumente, ki naj bi jo utemeljili.

5.Z vidika 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, in z vidika 25. člena Ustave bi bil lahko pomemben očitek pritožnika o neobrazloženosti izpodbijanih sklepov. Vendar je ta očitek povsem pavšalen, zato ga ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik namreč ne pojasni, na katere njegove navedbe naj sodišče ne bi odgovorilo. Tudi zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice iz 22. in 23. člena Ustave. Za kršitev pravice do sodnega varstva bi šlo, če bi sodišče pritožnikovo vlogo (tožbo) zavrglo, ne da bi ga pred tem pozvalo na dopolnitev. Za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić