Jedro

Obvezni sestavini pritožbe sta navedba sodbe, zoper katero se pritožba vlaga in podpis pritožnika, ki ju obravnavana pritožba vsebuje.

Drugemu tožencu (kateremu je bil zaradi hudega zaostanka v duševnem razvoju podaljšana roditeljska pravica) ni v korist ureditev stikov s tožnikom (očetom).

V skladu z določbo 293. člena DZ je treba za zakonske učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ. Ta ne pozna več podaljšanja roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost, ampak sodišče mlade odrasle, ki zaradi motenj v razvoju ne morejo sami poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo za odrasle osebe.

Zakonski učinek sklepa, s katerim je bila staršem drugega toženca podaljšana roditeljska pravica, je torej, da je drugi toženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Skoraj enaindvajsetletni drugi toženec ni otrok v smislu sedaj veljavnega 5. člena DZ oziroma 1. člena KOP in v smislu 106. člena ZZZDR ter se ga ne sme več obravnavati kot otroka. Ker je tako, določbe ZZZDR in DZ (ki predstavljajo podlago za urejanje stikov z mladoletnimi otroki) ne dajejo podlage za urejanje stikov drugega toženca s tožnikom.

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, in s prizadevanjem za zdravljenje ter usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ). Skrb za varstvo osebnosti varovanca je pravni standard, ki ga je treba zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Skrbnik je dolžan skrbeti za zadovoljevanje varovančevih fizioloških, higienskih, zdravstvenih ter socialnih potreb, ne more pa ga zastopati v zadevah osebne narave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani 2. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje 1. ustavilo postopek glede zahtevka za določitev stikov očeta z mladoletno A. A. in glede zahtevka za znižanje preživnine, 2. zavrnilo tožbeni zahtevek za ureditev stikov med tožnikom in njegovim skoraj enaindvajset let starim2 sinom - drugim tožencem in 3. odločilo, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka.

2. Odločitev o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe je postala pravnomočna.

Zoper zavrnilni del sodbe pa se brez navedbe pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožnik. Meni, da so se v večini upoštevale izjave prve toženke in njune mladoletne hčere. Analizira sodne postopke, ki so tekli do sedaj, in opisuje, kako je družina živela pred razpadom družinske skupnosti. Prosi, da se upošteva njegova pravica do spoštovanja 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), saj je prepričan, da je njegova prisotnost v sinovem življenju pomembna.

3. Tožena stranka predlaga zavrženje ali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Čeprav pritožba ne vsebuje izjave, ali se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, in pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena ZPP, ni nepopolna ter ni podlage za njeno zavrženje, kot to zmotno meni tožena stranka v odgovoru na pritožbo. Obvezni sestavini pritožbe sta namreč le sestavini iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP (prim. 3. odstavek 343. člena ZPP), ki ju obravnavana pritožba vsebuje.

6. Tožnik in prva toženka sta oče in mati drugega toženca. S sklepom N 80/2017 je bila zaradi sinovega hudega zaostanka v duševnem razvoju in psihosocialnem funkcioniranju staršem podaljšana roditeljska pravica. Pritožbeno sodišče sicer nima vsebinskih pomislekov v ugotovitve sodišča prve stopnje3, da ureditev stikov s tožnikom drugemu tožencu ni v korist. Do pritožbenih navedb tožnika o tem vprašanju pa se ne bo natančneje opredeljevalo, saj je odločitev o zavrnitvi predloga za ureditev stikov pravilna predvsem iz drugega, materialno pravnega razloga, zaradi česar se pritožbene navedbe (in razlogi izpodbijane sodbe) pokažejo za pravno neodločilne (1. odstavek 360. člena ZPP).

7. V skladu z določbo 293. člena Družinskega zakonika (DZ) je treba za zakonske učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ. Ta ne pozna več podaljšanja roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost4, ampak sodišče mlade odrasle, ki zaradi motenj v razvoju ne morejo sami poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo za odrasle osebe.5

8. Zakonski učinek sklepa N 80/2017, s katerim je bila staršem drugega toženca podaljšana roditeljska pravica, je torej, da je drugi toženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Skoraj enaindvajsetletni drugi toženec ni otrok v smislu sedaj veljavnega 5. člena DZ oziroma 1. člena Konvencije o otrokovih pravicah (KOP) in v smislu 106. člena ZZZDR6 ter se ga ne sme več obravnavati kot otroka. Ker je tako, določbe ZZZDR in DZ (ki predstavljajo podlago za urejanje stikov z mladoletnimi otroki) ne dajejo podlage za urejanje stikov drugega toženca s tožnikom. Da zakonske podlage za sodno urejanje stikov med odraslimi ljudmi ni, četudi gre za odrasle, ki niso sposobni sami skrbeti za svoje pravice in koristi, je Višje sodišče v Ljubljani že obrazložilo v sklepu I Cp 835/2020 z 2. 6. 20207: _„Ne DZ ne ZNP-1 nimata določb, ki bi sodišče pooblaščale, da v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo odloča o stikih te osebe s svojci ali drugimi ljudmi ... Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, in s prizadevanjem za zdravljenje ter usposabljanje za samostojno življenje (2. odstavek 239. člena DZ). Skrb za varstvo osebnosti varovanca je pravni standard, ki ga je treba zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Skrbnik je dolžan skrbeti za zadovoljevanje varovančevih fizioloških, higienskih, zdravstvenih ter socialnih potreb8, ne more pa ga zastopati v zadevah osebne narave.„_9 To sodišče razlogov za odstop od povzetih stališč (četudi gre tukaj za pravdni postopek za ureditev stikov, ki se je začel v času pred uveljavitvijo DZ) ne najde.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako, čeprav ni uporabilo določbe 293. člena DZ, materialnopravno pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev procesnega, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). V skladu z določbo 413. člena ZPP je višje sodišče odločilo, da tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

2 Navedba “mld.“ pred imenom drugega toženca v uvodu izpodbijane sodbe je očitna pomota. 3 Te temeljijo na izvedenskem mnenju izvedenke psihiatrične stroke. 4 Razlogi za spremembo so v predlogu DZ (EVA: 2016-2611-0062) opisani takole: Odrasla oseba, ki ne more sama poskrbeti za svoje pravice in koristi, kljub temu ostaja avtonomen pravni subjekt, ki ji je treba omogočiti, da v okviru svojih sposobnosti oblikuje življenje po lastnih željah in predstavah. Poleg tega mora pomoč, ki jo država daje v okviru svoje socialne funkcije, uresničiti interese prizadete osebe, ne pa tujih interesov. Tako je nesprejemljivo, da država odraslo osebo obravnava kot otroka in ji poleg zastopanja kot pomoči, ki jo zares potrebuje, vsiljuje starševsko skrb, ki še zdaleč ne pomeni samo pravne skrbi, temveč predvsem dejansko skrb, zlasti v obliki vzgoje ... Institut starševske skrbi je po svoji vsebini in pravni naravi namenjen otroku in ne posebnemu varstvu odraslih oseb, ki ne morejo same skrbeti zase, zato naj ostane pridržan za skrb staršev za otroka, saj njegova uporaba za odrasle osebe ni primerna. 5 Tako: B. Novak, v: Komentar družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana, 2019, stran 896. 6 ZZZDR (drugače kot DZ) sicer ni vseboval definicije pojma otrok, pri uporabi izraza otrok pa je bil terminološko nedosleden (prim. B. Novak v: Komentar družinskega zakonika, Uradni list, RS, Ljubljana, 2019, stran 50); pri določanju vsebine pojma otrok, je bilo zato treba v ZZZDR izhajati iz smisla in vsebine posamezne določbe (prim. B. Novak v: K. Zupančič, B. Novak, Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s pojasnili, Uradni list RS, Ljubljana, 2008, stran 124. Glede urejanja otrokovih stikov, je imel zakon nedvomno v mislih mladoletnega otroka (prim. sodba VSL IV Cp 339/2012). 7 Šlo je za nepravdni postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. 8 S. Kraljić: Družinski zakonik, Poslovna založba MB, Založništvo, d. o. o., Maribor, 2019, stran 1058. 9 Delo, navedeno v prejšnji opombi, stran 1077.