Jedro

Zaradi vsebine določb ZDRS (18/IV in 28. člena) sodišče ne more presojati, ali so podani ekonomski, socialni in nacionalni interesi države v zvezi z odpustom iz državljanstva. Te interese ugotavljajo pristojno ministrstvo in Vlada RS, ki je v tem primeru predstavnik države, pred odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve (tožene stranke). Sodišče presoja le, ali je bil upravni postopek izveden v skladu z zakonom in ali so navedene ugotovitve podali pristojni organ in Vlada RS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi prošnji za odpust iz državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo z dne 30.6.1993 ugodilo tožnikovi tožbi ter odpravilo njeno odločbo z dne 27.1.1993, z obrazložitvijo, da ta odločba ne vsebuje nobenih razlogov, ki bi utemeljevali njeno odločitev, da obstaja nacionalni interes, da tožnik ostane državljan Republike Slovenije. Uporaba prostega preudarka, brez navedbe razlogov, pa po mnenju tega sodišča po razveljavitvi 28.člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije pomeni bistveno kršitev pravil postopka. V ponovljenem postopku je za mnenje o tem, ali je podan nacionalni interes, da tožnik zadrži slovensko državljanstvo, zaprosila Ministrstvo za znanost in tehnologijo kot pristojni republiški resorni organ. Iz mnenja z dne 24.3.1994, ki ga je posredovalo navedeno ministrstvo, je razvidno, da obstoji interes, da tožnik obdrži slovensko državljanstvo, saj gre pri tožniku za takšen kadrovski potencial, ki je glede na izobrazbo iz za nas aktualnega področja fizike polprevodnikov ter zaradi multidisciplinarnega širjenja znanj za aplikacijo v medicini za Slovenijo razvojno izjemno pomemben. Ob upoštevanju zadnje spremembe zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/94) je v skladu z 28. členom tega zakona zaprosila za mnenje o obstoju nacionalnega interesa tudi Vlado Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je na 93. seji dne 7.7.1994 obravnavala tožnikovo prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije ter ugotovila, da obstaja interes Republike Slovenije na znanstveno raziskovalnem področju, da tožnik obdrži državljanstvo Republike Slovenije (sklep Vlade Republike Slovenije z dne 7.7.1994). Glede na to je v postopku odločila, da ne ugodi tožnikovi prošnji za odpust iz državljanstva Republike Slovenije.

Tožnik v tožbi navaja, da je na odpust iz državljanstva Republike Slovenije prisiljen zaradi svojega poklicnega razvoja. Za izvrševanje svojega zdravniškega poklica potrebuje aprobacijo, ki pa je tesno povezana z nemškim državljanstvom. Za pridobitev nemškega državljanstva pa je potrebna pravnomočna odločba glede njegovega odpusta iz državljanstva Republike Slovenije. Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi, ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da obstoji nacionalni interes, da tožnik še nadalje ostane državljan Republike Slovenije. Ugotovitev nacionalnega interesa pa je v celoti razvidna iz listin v upravnih spisih.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi 4. odstavka 18. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 13/94) lahko organ, ki je pristojen za odločanje o odpustu (po 1. odstavku 27. člena citiranega zakona je to Ministrstvo za notranje zadeve), zavrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka tega člena, če tako rešitev pogojujejo ekonomski, socialni ali nacionalni interesi države.

Iz vsebine citiranega 4. odstavka 18. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije torej izhaja, da pogojujejo rešitev v zvezi z možnostjo zavrnitve prošnje za odpust iz državljanstva Republike Slovenije tudi nacionalni interesi države.

Iz citirane sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 30.6.1993 izhaja, da je to sodišče odpravilo citirano odločbo tožene stranke z dne 27.1.1993 zato, ker ni navedla razlogov za utemeljitev, da obstoja nacionalni interes, da tožnik ostane državljan Republike Slovenije.

To kršitev pravil postopka pa je tožena stranka odpravila z izpodbijano odločbo, v kateri so ti razlogi podani.

Mnenje o obstoju nacionalnega interesa lahko da organ, na katerega delovno področje sodi razlog, ki narekuje zavrnitev odpusta iz državljanstva, ter Vlada Republike Slovenije. Ker tožnik deluje na znanstveno - raziskovalnem področju (fizika - medicina) je dalo mnenje Ministrstvo za znanost in tehnologijo, s citirano vsebino. Tožena stranka je tudi v zvezi s tem navedla razloge v izpodbijani odločbi.

Ker izpodbijana odločba vsebuje utemeljene razloge za zavrnitev tožnikove prošnje za odpust iz slovenskega državljanstva, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).