Jedro

V obravnavani zadevi je nosilni razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP presoja teže in vrste očitanega kaznivega dejanja ter ocena tožnikove sposobnosti zagovarjati se tudi brez zagovornika. Tožniku je tožena stranka pravilno pojasnila, da mu pošten postopek (ob upoštevanju dejstva, da zaradi očitanega kaznivega dejanja ZKP ne zagotavlja obligatorne obrambe) zagotavljajo že načela kazenskega postopka, kot na primer načelo iskanja materialne resnice, ter druga načela, ki v kazenskem postopku sodišče zavezujejo k spoštovanju obdolženčevih, z ustavo zagotovljenih pravic.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1359/2012 z dne 9. 8. 2012, tožnikovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) izkazati finančno premoženjski kriterij oziroma tako imenovani subjektivni kriterij in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V zvezi z ugotavljanjem objektivnega pogoja je ugotovila, da glede na opis in težo očitanega dejanja (kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena, v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ, za katero je predpisana zaporna kazen do 5 let), prosilcu ni omogočena obvezna obramba, kar pomeni, da je treba odločitev v tej zadevi opreti na interes pravičnosti, na katerega se na abstraktni ravni opira določba tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Prav tako je, v skladu z uveljavljeno sodno prakso, treba upoštevati zadevo v zvezi s katero je prosilec zaprosil za BPP, osebnost samega obdolženca, težo dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom. Glede na opis in težo očitanega dejanja je tožena stranka mnenja, da se v konkretnem postopku ne bodo obravnavala pravno in dejansko zapletena vprašanja, saj so bile okoliščine storitve kaznivega dejanja precej raziskane že tekom preiskave, prav tako pa iz obtožnice izhaja, da je tožilstvo sodišču predlagalo izvedbo obsežnih dokazov, med katerimi je tudi izvedensko mnenje, ki ga je strokovno izdelal nepristranski sodelavec. Tako niso podane nobene konkretne okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe. Prav tako iz predmetne prošnje za dodelitev BPP in kazenskega spisa ne izhajajo nobene okoliščine, da prosilec ne bi bil sposoben razumeti obtožbe, glede na svojo starost in izobrazbo pa se je sposoben braniti pred očitkom vsebovanim v obtožnici. Na predobravnavnem naroku je namreč izjavil, da razume vsebino predstavljene obtožnice in razume pravni poduk, kljub temu pa ni podal svojega zagovora, niti ni predlagal dokazov v svojo korist. Tako v obravnavani zadevi ni okoliščin, ki bi utemeljevale dodelitev strokovne pomoči zagovornika oziroma BPP. V nadaljevanju se je tožena stranka sklicevala na načelo domneve nedolžnosti in na dejstvo, da morajo biti vsa odločilna dejstva, ki so obdolžencu v škodo, v kazenskem postopku ugotovljena z gotovostjo, sicer se šteje da niso podana. Prav tako je eno izmed osnovnih načel kazenskega postopka načelo iskanja materialne resnice, ko sodišče odločilnih dejstev ne ugotavlja zgolj na predlog strank, ampak tudi po uradni dolžnosti. Iskanje resnice kot vodilno načelo kazenskega postopka sodišče zavezuje, da v okviru obtožbe po uradni dolžnosti med drugim ugotavlja dejstva, ki so obdolžencu v korist in jih sam zaradi svoje nevednosti ne uveljavlja, to načelo pa velja tudi policijo in državnega tožilca, preiskovalnega sodnika in ves potek postopka. Glede na navedeno je tožena stranka zaključila, da dodelitev BPP v konkretnem primeru ne bi bila skladna z načelom pravičnosti, prav tako pa bi bila njena dodelitev prosilcu glede na opis očitanega kaznivega dejanja nesorazmerna, ob dejstvu, da je sodišče dolžno v kazenskem postopku postopati v skladu z načelom materialne resnice in v dvomu odločiti v korist obdolženca.

Tožnik v vloženi tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in meni, da izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP. Ne strinja se s trditvijo, da ne rabi odvetnika, saj je zagrožena zelo visoka kazen, pri odmeri katere sodišče ne bo milo, saj je že bil kaznovan. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in predloženega spisa sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), ter dodatno navaja: Tožena stranka mora izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP, v primeru kot je obravnavani, presojati upoštevaje določbo prvega odstavka 1. člena ZBPP, ki določa namen BPP. Ta naj bi zagotavljal uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, torej je pravna pomoč namenjena tistim prosilcem, ki izkažejo v zakonu določene pogoje za njeno dodelitev. Sodišče je že uvodoma pojasnilo, da se v celoti strinja z razlogi za zavrnitev tožnikove prošnje, saj temeljijo na obrazloženih kriterijih 24. člena ZBPP, zato tožniku zgolj pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi nosilni razlog za zavrnitev prošnje presoja teže in vrste očitanega kaznivega dejanja ter ocena tožnikove sposobnosti zagovarjati se tudi brez zagovornika. Tožniku je tožena stranka pravilno pojasnila tudi, da mu pošten postopek (ob upoštevanju dejstva, da zaradi očitanega kaznivega dejanja ZKP ne zagotavlja obligatorne obrambe) zagotavljajo že načela kazenskega postopka, kot na primer načelo iskanja materialne resnice, ter druga načela, ki v kazenskem postopku sodišče zavezujejo k spoštovanju obdolženčevih, z ustavo zagotovljenih pravic. Le te s sporno odločitvijo po presoji sodišča niso okrnjene. Prav tako sodišče soglaša z argumentacijo tožene stranke, ki temelji na pravilno uporabljenem merilu pravičnosti. V konkretnem postopku to pomeni, da je bil za prosilca ZBPP uporabljen enako kot za vse druge prosilce, torej z oceno in tehtanjem kriterijev iz določbe 24. člena ZBPP, kar seveda pomeni, da v spornem postopku ni bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom, zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na kršitev 22. in 25. člena Ustave RS. Glede na navedeno ter obseg že izvedenih dokazov v dosedanjem postopku, je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.