Jedro

Vročilnica je pravna listina, kar pomeni, da velja za resnično, kar je v njej potrjeno. Pritožnica ne izpostavlja nobenih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v pravilnost vročitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 63656/2010 z dne 13. 5. 2010 in hkrati toženki naložilo, da je dolžna tožnici povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 143,24 EUR.

2. Zoper sodbo se je pritožila toženka zaradi bistvenih kršitev materialnega in procesnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da iz previdnosti sicer navaja, da terjatev tožeče stranke prereka po temelju in višini, da pa ni prejela oziroma ji osebno ni bila vročena niti pripravljalna vloga, na katero se sklicuje sodišče, niti ni bila opozorjena na izjasnitev glede izvedbe naroka. Kot prava neuka stranka meni, da ji je bila v predmetnem postopku kršena pravica do poštenega sojenja in do primerne pravne pomoči in obrambe. Ne more komentirati navedb sodišča, saj listin, na katere se le-to sklicuje ne pozna, svojih potrdil in listin v zvezi z očitanim denarnim sporom pa v postopku pritožbe ne more uporabiti. Za vročanje sodnega pisanja, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ne ve, niti ga ni nikoli osebno prejela. Edino pisanje, ki ga je prejela je, predmetna napadena sodba sodišča prve stopnje.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato se sme po izrecni določbi prvega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. Nosilni razlog pritožbe je, da toženki sodno pisanje (pripravljalna vloga z dopolnitvijo tožbe in listine, na katere sodišče prve stopnje opira odločitev) ni bilo osebno vročeno, s čimer smiselno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na vročilnici (pripeta na list. št. 27 spisa), da je bila (dopolnitev) tožbe toženki vročena, pritožnica izpodbija le z neobrazloženo trditvijo, da „sodnega pisanja ni nikoli osebno prejela“.

8. Iz vročilnice je razvidno, da je bilo za sodno pisanje (dopolnitev tožbe in poziv v sporu majhne vrednosti, list. št. 26 spisa) puščeno 19. 2. 2011 v hišnem predalčniku na naslovu „C.“ (na istem naslovu je bila toženki vročena izpodbijana sodba, za katero je vročilnico osebno podpisala – vročilnica pripeta list. št. 33) obvestilo s pozivom, da v roku petnajst dni sodno pisanje dvigne in ker v postavljenem roku sodnega pisanja ni dvignila, ji je bilo 8. 3. 2011 puščeno sodno pisanje v hišnem predalčniku. Vročilnica torej potrjuje, da je bila vročitev opravljena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Z Novelo ZPP-D (Uradni list Republike Slovenije št. 45/2008 z dne 9. 5 2008), ki je veljala ob sporni vročitvi (velja od 1. oktobra 2008) je prišlo do spremembe postopka vročanja tako, da v primeru, da vročevalec tistega, ki mu je pisanje, ki ga je treba vročiti osebno, ne najde v stanovanju, pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok petnajst dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po preteku tega roka, na kar je treba naslovnika opozoriti. Po preteku tega roka pa vročevalec pusti pisanje v hišnem ali izpostavljenem predalčniku naslovnika.

9. Vročilnica je dokazilo o opravljeni vročitvi in je javna listina, kar pomeni, da se šteje za resnično, kar je v njej potrjeno (149. člen ZPP). Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična. Pritožnica ne ponuja trditev, ki bi vzbujale dvom v resničnost potrjenih dejstev in tudi ne trdi, da naslov, na katerem ji je bilo puščeno pisanje, ni njeno dejansko prebivališče. 10. Smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, kršena pa tudi ni bila njena pravica do „poštenega sojenja“. Ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo (pritožnica pravilnosti uporabe materialnega prava obrazloženo ne oporeka), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.

12. O pritožbi je odločala sodnica posameznica na podlagi 366.a člena ZPP.