Jedro

Delodajalec, če gre za delavca, je tisti, ki poda zahtevo za povrnitev izplačanega nadomestila plače. Zahtevo poda, potem ko delavcu, ki je bil zaslišan kot priča, nadomestilo plače izplača. Sodišče prve stopnje je nepravilno s sklepom, sprejetim na naroku za glavno obravnavo dne 16. 9. 2020, ko je priči izročilo obrazec, priči naložilo, da izpolnjen obrazec vrne v roku 15 dni, sicer priglašenih stroškov ne bo odmerilo (priznalo). Ta rok bi iztekel dne 1. 10. 2020, kar pa je, preden je delodajalec priči izplačal nadomestilo plače za september 2020.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrnilo zahtevo za refundacijo plače za pričo A.A..

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje priča. Navaja, da je obrazec za povračilo stroškov še isti dan, ko je bil zaslišan, oddal v tajništvo družbe - delodajalca in jih prosil, naj ga čim hitreje izpolnjenega pošljejo nazaj na sodišče. Vrednost ure za tekoči mesec, konkretno mesec september, je znana šele v naslednjem mesecu. Šele takrat so pri delodajalcu lahko izračunali višino nadomestila plače. Takrat so izpolnili obrazec in ga poslali na sodišče. Tako so ravnali tudi v preteklih primerih. Rok 15 dni lahko teče šele od izplačila plače in ne že prej. Priča je priglasil potne stroške za prihod na narok za glavno obravnavo, o katerih sodišče prve stopnje ni odločilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in mu prizna priglašene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. A.A. je bil po predlogu tožnika zaslišan kot priča na naroku za glavno obravnavo dne 16. 9. 2020. Neposredno po zaslišanju je priglasil stroške, kot je razvidno iz zapisnika, in sicer potne stroške za prihod na sodišče in nadomestilo plače. O potnih stroških za prihod na sodišče je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 6. 11. 2020, in sicer mu je priznalo znesek v višini 74,00 EUR in ga naložilo v plačilo tožniku.

6. Priča ima na podlagi prvega odstavka 224. člena ZPP pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Povračilo stroškov mora zahtevati takoj po zaslišanju, kot določa drugi odstavek 224. člena ZPP, sicer izgubi to pravico; sodišče jo je dolžno na to opozoriti. Podrobnejša ureditev je vsebovana v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 in nadalj.). Povrnitev nadomestila plače in izgubljenega zaslužka je urejena v 12. in 13. členu Pravilnika. Prvi odstavek 12. člena Pravilnika določa, da imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača, prvi odstavek 13. člena Pravilnika pa, da zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba, zavod, upravni in drug državni organ, samostojni podjetnik posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek.

7. Iz zadnje citirane odločbe jasno izhaja, da je delodajalec, če gre za delavca, tisti, ki poda zahtevo za povrnitev izplačanega nadomestila plače. Zahtevo poda, potem ko delavcu, ki je bil zaslišan kot priča, nadomestilo plače izplača. Sodišče prve stopnje je nepravilno s sklepom, sprejetim na naroku za glavno obravnavo dne 16. 9. 2020, ko je priči izročilo obrazec, priči naložilo, da izpolnjen obrazec vrne v roku 15 dni, sicer priglašenih stroškov ne bo odmerilo (priznalo). Ta rok bi iztekel dne 1. 10. 2020, kar pa je, preden je delodajalec priči izplačal nadomestilo plače za september 2020. Poleg tega je z izpodbijanim sklepom zmotno odločilo, kot da je upravičenec do povračila priča - delavec, ne pa delodajalec. Delodajalec je tisti, ki zahtevo poda. V konkretnem primeru je to storila družba B. d. o. o., dne 19. 10. 2020. O tej zahtevi bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom, sklep družbi vročiti (enako kot pravdnim strankam; sodišče prve stopnje je družbi B. d. o. o., odgovorilo z dopisom z dne 12. 11. 2020) ter jo poučiti o pravici do pritožbe.

8. Pritožbeno sodišče je, ker je sodišče neutemeljeno kot prepozno zavrnilo zahtevo delavca za povrnitev nadomestila plače, pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.