Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila taksa, ki znaša 30,00 EUR po tar. št. 4022 ZST-1, pravilno odmerjena in ugovor, v katerem je prvotožena stranka uveljavljala, da taksna obveznost v navedeni višini ni nastala in da je taksa napačno odmerjena, ni utemeljen.

Tožeča stranka ima zoper družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju denarno terjatev v znesku 222.497,32 EUR, izkazano s sodno poravnavo, ki jo je tožeča stranka sklenila s stečajno upraviteljico navedene družbe. Vrednost sedmih stanovanj (posamezni, že navedeni deli, v stavbi št. 1 k. o. X), so vredni 2.000.000,00 EUR. Po poplačilu ločitvenega upnika bodo ostala sredstva (masa) za navadne upnike, med katerimi je tudi sama. Poplačana bo v višini dobrih 25.000,00 EUR. Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo (prvi odstavek 243. člena ZZK-1). Izkazala je obligacijsko pravico do C., d. o. o. ‒ v stečaju, iz sosledja tožb proti toženima strankama pa izhaja, da je njen končni cilj, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan.

Izdana začasna odredba drugotoženi stranki ne preprečuje, da s svojo lastninsko pravico pri obravnavanih nepremičninah razpolaga v vrstnem redu vložitve z. k. predloga za vknjižbo lastninske pravice. Ta bo namreč učinkovala po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe VIII Pg 1796/2020. Ne drži pritožbena navedba, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju, v postopku II Pg 2365/2019 ni bila veljavno sklenjena in ne ustvarja nobenih pravnih učinkov. K sklenitvi sodne poravnave je bilo namreč dano soglasje stečajnega dolžnika (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ..., z dne 24. 7. 2020, pravnomočen 26. 11. 2020, procesno dejanje 78, v navedeni stečajni zadevi).

Po 137. členu Ustave RS notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon (ZN). Javno službo notar opravlja kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države.

Skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine ne more kot oseba javnega zaupanja potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, če je to predlagatelju preprečeno z izdano začasno odredbo. Kljub temu, da načeloma notarske storitve notar ne sme odkloniti (2. člen ZN), v taki procesni situaciji, ko je predlagatelju s sodno odločbo prepovedano razpolagati z zaznambo vrstnega reda, notar, ki mora oziroma bi moral biti s tem seznanjen, ne bi smel kot pooblaščenec predlagatelja vložiti ZK predloga v zemljiško knjigo.

Izrek

I. Pritožbi prvotožene stranke zoper sklepa z dne 8. 3. 2022 in z dne 3. 5. 2022 se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Pritožbi drugotožene stranke zoper II. točko sklepa in tožeče stranke zoper I. točko sklepa z dne 29. 3. 2022 se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. O pritožbenih stroških tožeče in tožene stranke bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

**O sodnih taksah**

1. S sklepoma z dne 8. 3. 2022 in 3. 5. 2022 je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru prvotožene stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 1796/2020 z dne 15. 2. 2022 in z dne 20. 4. 2022. S prvim sklepom je zavrnilo ugovor, ki je bil vložen zoper plačilni nalog, s katerim je sodišče prve stopnje pozivalo toženi stranki k plačilu sodne takse za ugovor zoper sklep o zavarovanju po tar. št. 4022 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 30,00 EUR ter ju obvestilo, da sta sodno takso dolžni plačati solidarno. Ugotovilo je, da je bila taksa, ki znaša 30,00 EUR po tar. št. 4022 ZST-1 pravilno odmerjena in ugovor, v katerem je prvotožena stranka uveljavljala, da taksna obveznost v navedeni višini ni nastala in da je taksa napačno odmerjena, ni utemeljen. Taksa je namreč nastala z vložitvijo ugovora (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Enake razloge je sodišče prve stopnje oblikovalo v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2022, s katerim je sodišče toženi stranki pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru po tar. št. 4033 ZST-1, v višini 33,00 EUR. Tudi s tem sklepom je ugotovilo, da je taksa nastala in je bila pravilno odmerjena ter ugovor prvotožene stranke ni utemeljen.

2. S pritožbama z dne 23. 3. 2022 in 19. 5. 2022 je zoper sklepa prvotožena stranka uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbama ugodi in izpodbijana sklepa v celoti razveljavi.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeni razlogi v pritožbah so popolnoma identični. Prvotožena stranka posplošeno uveljavlja, da ima sodba (pravilno sklep) pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti, da je izrek nerazumljiv in da nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe in da sodba nima nobenih razlogov. Z navedenimi posplošenimi pritožbenimi razlogi prvotožena stranka ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno ugotovilo dejansko stanje tako glede nastanka taksne obveznosti prvotožene stranke skupaj z drugotoženo stranko, sodno takso pa je tudi pravilno odmerilo.

5. Ker pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni bila storjena nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je neutemeljeni pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

**O sklepu o izdani začasni odredbi** **Dosedanji potek postopka**

6. S sklepom istega sodišča z dne 3. 11. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 158/2021 z dne 23. 11. 2021 (red. št. 7 in red. št. 31) je bilo že pravnomočno odločeno v postopku zavarovanja nedenarne terjatve tožeče stranke s predlagano začasno odredbo v zavarovanje ugotovitve neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičninah, navedenih v I. točki izreka sklepa z dne 3. 11. 2020. Z navedeno pravnomočno začasno odredbo je sodišče drugotoženi stranki prepovedalo razpolaganje z zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, vpisano (ki bo vpisana) v zemljiškoknjižnem postopku Dn 166470/2020 in učinkuje (bo učinkovala) od 7. 10. 2020 pri navedenih nepremičninah. Za primer kršitve prepovedi začasne odredbe se drugotoženi stranki izreče denarna kazen v višini 500.000,00 EUR. Skrbniški notarki A. A., M. Š.: ..., ali morebitnemu novemu skrbniškemu notarju pa se prepove izvršitev naloga drugotožene stranke ali morebitnega novega upravičenca, na katerega bi ali je drugotožena stranka prenesla pravico razpolaganja z zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, vpisano (ki bo vpisana) v zemljiškoknjižnem postopku Dn 1666470/2020 in učinkuje (bo učinkovala) od 7. 10. 2020, da vloži predlog za vknjižbo ali za predznambo lastninske pravice v vrstnemu redu zaznambe za pridobitev lastninske pravice, vpisane v navedenem zemljiškoknjižnem postopku. Ta začasna odredba velja in učinkuje do pravnomočnega končanja tega postopka in postopkov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VIII Pg 2875/2015 ter VIII Pg 2429/2019 in še tri mesece po pravnomočnem končanju vseh treh navedenih postopkov.

**Izpodbijani sklep in bistveni razlogi**

7. S sklepom z dne 31. 1. 2022 je sodišče prve stopnje ugodilo novemu predlogu za izdajo začasne odredbe tožeče stranke z dne 12. 1. 2022, ki se je v primerjavi z že pravnomočnim sklepom razlikoval v tem, da je bil s spremembo tožbe v II. točki zajet še zemljiškoknjižni postopek Dn 1142397/2021 v zvezi z razpolaganjem z zaznamovanim vrstnim redom z dne 29. 6. 2021 in drugotoženi stranki prepovedano razpolaganje z zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice v navedenem zemljiškoknjižnem postopku, ki učinkuje (bo učinkoval) od 29. 6. 2021. Skrbniški notarki naj bi bila prepovedana izvršitev naloga drugotožene stranke ali morebitnega novega upravičenca, zlasti družbe B., d. o. o., M. Š.: ... v zemljiškoknjižnem postopku Dn 142401/2021, ki bo učinkovala od 29. 6. 2021 dalje pri sedmih nepremičninah – posameznih delih št. ..., vsi v stavbi št. 1 k. o. X. Izvršilni sredstvi in čas veljavnosti ter učinkovanje novo predlagane začasne odredbe je identičen kot v pravnomočnem, že navedenem sklepu.

8. S sklepom o ugovoru je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo in sklep o začasni odredbi z dne 31. 1. 2022 opr. št. VIII Pg 1796/2020 naslovnega sodišča razveljavilo glede III. točke izreka sklepa, s katerim je bila skrbniški notarki A. A. naložena prepoved izvršitve naloga drugotožene stranke ali morebitnega novega upravičenca, na katerega bi ali je drugotožena stranka že prenesla pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice, vpisane ali ki bo vpisana v zemljiškoknjižnem postopku Dn 142401/2021 in učinkuje oziroma bo učinkovala od 29. 4. 2021 in vložitev predloga za vknjižbo ali za predznambo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe za pridobitev lastninske pravice, ki bo vpisana v navedenem zemljiškoknjižnem postopku in učinkuje od 29. 6. 2021, pri navedenih sedmih delih stavbe v k. o. X, stavba 1 (I. točka izreka). V preostalem delu pa je ugovor zavrnilo in sklep o začasni odredbi z dne 31. 1. 2022 v celoti ohranilo v veljavi (II. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo (III. točka izreka).

9. Tožeča stranka ima zoper družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju denarno terjatev v znesku 222.497,32 EUR, izkazano s sodno poravnavo, ki jo je tožeča stranka sklenila s stečajno upraviteljico navedene družbe. Vrednost sedmih stanovanj (posamezni, že navedeni deli, v stavbi št. 1 k. o. X), so vredni 2.000.000,00 EUR. Po poplačilu ločitvenega upnika bodo ostala sredstva (masa) za navadne upnike, med katerimi je tudi sama. Poplačana bo v višini dobrih 25.000,00 EUR. Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo (prvi odstavek 243. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Izkazala je obligacijsko pravico do C., d. o. o. ‒ v stečaju, iz sosledja tožb proti toženima strankama pa izhaja, da je njen končni cilj, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan. Nepremičnine so bile najprej odsvojene s C., d. o. o. na D., d. o. o., nato pa na prvo in drugotoženo stranko. Terjatev tožeče stranke je verjetno izkazana, saj je verjetno izkazano, da so prodajne pogodbe nične. Vse družbe obvladujeta in so tudi skupno premoženje zakoncev E. F. in G. F. Kupnine med temi pravnimi osebami niso bile plačane. Razvidno je le plačilo kupnine v višini 1.220,00 EUR (B5 do B7), kar ne predstavlja izpolnitve prodajne pogodbe, vsekakor pa ne more predstavljati realne in poštene kupnine za sedem stanovanj. Gre za navidezne pogodbe oziroma nedopustno podlago teh pogodb, verjetno je izkazana ničnost v smislu četrtega odstavka 39. člena OZ.

10. Pri naštetih sedmih nepremičninah, ki so predmet zavarovanja v tem postopku, zaradi napake skrbniške notarke pri vlaganju zemljiško knjižnih (z. k.) predlogov, do vpisa ni prišlo. Zemljiškoknjižno sodišče je namreč zavrglo predlog drugotožene stranke za vknjižbo lastninske pravice pri navedenih posameznih sedmih delih stavbe. 29. 6. 2021 je bil vložen nov, ponoven in identičen z. k. predlog, to je predlog za vknjižbo lastninske pravice drugotožene stranke v vrstnem redu zaznambe, ki učinkuje od 11. 10. 2018, v posledici česar bosta tudi pri obravnavanih sedmih nepremičninah izbrisani, poznejši zaznambi izbrisne tožbe VIII Pg 2429/2019 z ID zaznambo: 003, ki učinkuje od 22. 1. 2020, ter VIII Pg 1796/2020, ki učinkuje/bo učinkovala od 3. 11. 2020. S tem so izničeni učinki zaznambe izbrisne tožbe iz 80. člena ZZK-1 v zvezi z 245. členom ZZK-1. Če bo drugotožena stranka ponovno razpolagala s predmetnimi nepremičninami, sodba s katero bo v celoti ugodeno postavljenemu tožbenemu zahtevku, po izbrisni tožbi ne bo mogla biti realizirana. Sodno varstvo, ki ga tožeča stranka zasleduje z izbrisno tožbo bo v celoti izvotljeno.

11. Drugotožena stranka je ustanovila novo hčerinsko družbo B., d. o. o., katere direktorica je G. F. Oba zakonca torej obvladujeta tudi novo hčerinsko družbo. Celoten cikel in modus, ki ga uporabljata navedena zakonca E. F. in G. F., se ponavlja. Zato je tožeča stranka skupaj z novim predlogom za začasno odredbo vložila tudi ponovno zaznambo izbrisne tožbe, vloženo hkrati s predlogom za izdajo te začasne odredbe. S tem je podana tudi resna nevarnost, da bo drugotožena stranka v korist povezane družbe najverjetneje v korist novoustanovljene hčerinske družbe B., d. o. o., razpolagala z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice, ki bo vpisana v zemljiškoknjižnem postopku Dn 142401/2021 in bo učinkovala od 29. 6. 2021 glede navedenih sedmih stanovanj v X. 12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta podana oba pogoja za izdajo začasne odredbe oziroma za zavrnitev ugovora toženih strank glede verjetnosti terjatve in izkazane nevarnosti po 272. členu ZIZ. Izdana začasna odredba je tudi primerna in sorazmerna, saj preprečuje drugotoženi stranki le razpolaganje z lastninsko pravico pri obravnavanih nepremičninah v zaznamovanem vrstnem redu za pridobitev lastninske pravice, ki bo vpisana v zemljiškoknjižnem postopku Dn 142401/2021 in učinkuje/bo učinkovala od 29. 6. 2021. Izdana začasna odredba namreč drugotoženi stranki ne preprečuje, da s svojo lastninsko pravico pri obravnavanih nepremičninah razpolaga v vrstnem redu vložitve z. k. predloga za vknjižbo lastninske pravice. Ta bo namreč učinkovala po trenutku od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe VIII Pg 1796/2020. Vendar pa obstoji resna nevarnost, da bo drugotožena stranka, ki jo obvladujeta zakonca E. F. in G. F., razpolagala z zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, vpisano v zemljiškoknjižnem postopku Dn 166470/2020 (z – tč. drugi odstavek 70. člena ZZK-1) ter bo novemu upravičencu, predvidoma povezani osebi omogočila, da skrbniškemu notarju naloži, da v njenem imenu vloži predlog za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice pri obravnavanih nepremičninah v k. o. X v vrstnem redu zaznambe, vpisani v zemljiškoknjižnem postopku Dn 142401/2021 in učinkuje/bo učinkovala od 29. 6. 2021 (2. točka šestega odstavka 70. člena ZZK-1). Izpolnjena sta torej oba pogoja iz 272. člena ZIZ, verjetnost terjatve in nevarnost, da bo uveljavitev vtoževane terjatve oziroma vtoževanih terjatev tožeče stranke, ki jih uveljavlja v navedenih sodnih postopkih zaradi ponovnega razpolaganja z zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice v tem postopku, onemogočeno.

**Pritožbi drugotožene in tožeče stranke**

13. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila drugotožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru v celoti ugodi. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

14. Tožeča stranka je na pritožbo drugotožene stranke odgovorila in sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

15. Zoper I. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Predvsem je uveljavljala kršitev ustavnega procesnega jamstva iz 22. člena Ustave RS ter zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugovor druge tožene stranke v celoti zavrne in sklep o zavarovanju v celoti ohrani v veljavi. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

16. Drugotožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

17. Pritožbi nista utemeljeni.

**O pritožbi drugotožene stranke**

18. Pritožbeno stališče, da tožeča stranka do toženih strank nima nobene denarne terjatve in posledično tudi ne nedenarne terjatve, ni pravilno. Sodišče prve stopnje je v 10. točki razlogov zavrnilo ugovorne navedbe drugotožene stranke o tem, da tožeča stranka ni bila v nobenem pravnem razmerju z družbo D., d. o. o. in s toženima strankama, zaradi česar do navedenih družb nima nobene terjatve. Tožeča stranka je v večih postopkih pri sodišču prve stopnje zoper družbe C. d. o. o. ‒ v stečaju (ima denarno in nedenarno terjatev), D. d. o. o., prvotoženo in drugotoženo stranko vložila izbrisno tožbo in v zavarovanje nedenarne terjatve predlagala izdajo začasne odredbe, ki se preizkuša v tem pritožbenem postopku. Razlogi izpodbijanega sklepa so jasni in pravilni in so povzeti v prejšnjih točkah te obrazložitve. Sodišče je odgovorilo na vse bistvene ugovorne navedbe toženih strank. Sodišče druge stopnje se zato v celoti sklicuje na 10. točko razlogov sklepa. Drugotožena stranka ne more uspeti s posplošenim napadanjem sklepa in zato na takšne pritožbene navedbe pritožbeno sodišče niti ni dolžno odgovarjati.

19. Ne drži niti pritožbena navedba, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju, v postopku II Pg 2365/2019, ni bila veljavno sklenjena in ne ustvarja nobenih pravnih učinkov. K sklenitvi sodne poravnave je bilo namreč dano soglasje stečajnega dolžnika (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ..., z dne 24. 7. 2020, pravnomočen 26. 11. 2020, procesno dejanje 78, v navedeni stečajni zadevi).

20. Tožeča stranka tudi ne more izpodbiti jasnih in pravilnih razlogov v 10. točki izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na konkretizacijo dejstev, ki kažejo na nevarnost, da terjatev tožeče stranke iz sodne poravnave ter nedenarna terjatev, ki jo uveljavlja v tej zadevi in zadevah VIII Pg 2875/2015 ter VIII Pg 2429/2019, brez začasne odredbe ne bo mogla biti realizirana. Pritožbeno sodišče se tako tudi v zvezi z navedenim pritožbenim razlogom v celoti sklicuje na 10. točko razlogov v izpodbijanem sklepu. Dodaja pa še, če zakonca E. F. in G. F., ki obvladujeta toženi stranki, ustanovila pa sta še hčerinsko družbo B., d. o. o., katere direktorica je G. F., ne bi vsakič zemljiškoknjižno razpolagala z vrstnim redom zaznamb za pridobitev lastninske pravice, tožeči stranki po vsakem zemljiškoknjižnem prenosu ne bi bilo treba vlagati novih tožb. Položaj tožeče stranke bi bil ustrezno varovan z zaznambo izbrisne tožbe z učinki, ki jih zagotavlja zaznamba izbrisne tožbe po 245. členu ZZK-1 v zvezi z 80. členom ZZK-1. Učinke zaznambe izbrisne tožbe pa navedena zakonca uspešno izničujeta z zlorabo zemljiške knjige, zemljiškoknjižnega instrumenta razpolaganja z zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice.

21. Iz opisanih dejanskih okoliščin v izpodbijanem sklepu izhaja zloraba ravnanja zakoncev E. F. in G. F. pri ustanavljanju družb in prenosu prodajnih pogodb za sporne nepremičnine v k. o. X. Zato za odločitev o tej začasni odredbi ni bistveno, da bi bilo treba že v tem postopku dokazati, da je bila G. F. kot zakonita zastopnica drugotožene stranke pravnomočno obtožena za goljufijo.1 Kar se tiče vrednosti nepremičnin 2.000.000,00 EUR, ki jo je tožeča stranka navajala v svoji trditveni podlagi in jo je povzelo tudi sodišče v izpodbijanem sklepu, jo drugotožena stranka le posplošeno prereka. Predmet tožbenih zahtevkov v tej zadevi in v zadevah VIII Pg 2875/2015 in VIII Pg 2429/2019, je sedem stanovanj ter preostale garaže in kleti oziroma shrambe v stavbi št. 1 k. o. X. Skupna prodajna cena za šest od sedmih stanovanj, ki se oglašujejo na spletni strani drugotožene stranke, znašajo v skupni vrednosti 1.814.000,00 EUR, kar logično sledi, da skupna tržna vrednost vseh sedmih stanovanj z garažami in kletmi bistveno presega 2.000.000,00 EUR. Zato bo ne glede na vrednost hipoteke v korist banke H., d. d., za zavarovanje terjatve v višini 800.000,00 EUR, tožeča stranka lahko skupaj z ostalimi navadnimi upniki vsaj deloma poplačana v stečajnem postopku C., d. o. o. 22. Ne drži pritožbeno stališče, da je predlog za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na prepoved razpolaganja z vrstnim redom, kar je naloženo drugotoženi stranki, neprimeren. Sklicevanje na sklep VSL I Cpg 256/2021 z dne 2. 6. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 2429/2019, ni uporabljivo v konkretnem primeru. Pritožbeno sodišče je v navedeni zadevi obravnavalo dejansko stanje, ko je v obravnavani zadevi prvotožena stranka že razpolagala z vrstnim redom zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. V konkretnem primeru pa drugotožena stranka z vrstnim redom zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, še ni razpolagala. Zato se pritožbeno sodišče sklicuje tudi na razloge, ki jih je oblikovalo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cpg 158/2021 z dne 23. 11. 2021, ki je bil izdan v povsem primerljivi zadevi s konkretno.

23. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je drugotožena stranka na vse pritožbene razloge, ki jih je ponovno izpostavila tudi v pritožbi v tej konkretni zadevi, dobila odgovore že v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 158/2021 z dne 23. 11. 2021. Zato je bilo v tem pritožbenem postopku odgovorjeno le toliko, kot je bilo treba (prvi odstavek 360. člena ZPP).

24. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ).

**O pritožbi tožeče stranke**

25. Sodišče pa je ugovoru delno ugodilo in izdano začasno odredbo razveljavilo v delu, kjer je skrbniški notarki prepovedalo, da izvrši nalog drugotožene stranke ali morebitnega novega upravičenca (zlasti družbe B, d. o. o.), na katerega bi ali je drugotožena stranka že prenesla pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice, vpisano (ki bo vpisana) v zemljiškoknjižnem postopku Dn 142401/2021 in učinkuje (bo učinkovala) od 29. 6. 2021, da vloži predlog za vknjižbo ali za predznambo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe za pridobitev lastninske pravice. Vložitev predloga za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu je po tretjem odstavku 125.a člena v zvezi z osmim odstavkom 70. člena ZZK-1, namreč zakonska obveznost skrbniškega notarja, zato mu s sodno odločbo tovrstne zakonske obveznosti ni mogoče prepovedati.2

26. Tožeča stranka najprej uveljavlja, da je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča v direktnem nasprotju z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu I Cpg 158/2021 z dne 23. 11. 2021, v gospodarskem sporu med istima strankama ob praktično identični dejanski in pravni podlagi. Uveljavlja kršitev ustavnega procesnega jamstva iz 22. člena Ustave RS.

27. Drži, da je bil postopek po začasni odredbi s sklepom VIII Pg 1796/2020 z dne 3. 11. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 158/2021 z dne 23. 11. 2021 končan in je bilo v III. točki izreka sklepa prvostopenjskega sodišča skrbniški notarki A. A. prepovedano izvršiti nalog drugotožene stranke ali morebitnega novega upravičenca, na katerega bi ali je drugotožena stranka prenesla pravico razpolaganja z zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, vpisano (ki bo vpisana) v zemljiškoknjižnem postopku Dn 16647/2020 in učinkuje (bo učinkovala) od 7. 10. 2020, da vloži predlog za vknjižbo ali za predznambo lastninske pravice po vrstnem redu zaznambe za pridobitev lastninske pravice, vpisane (ki bo vpisana) v zemljiškoknjižnem postopku Dn 166470/2020 in učinkuje (bo učinkovala) od 7. 10. 2020, pri tam navedenih nepremičninah.

28. Iz razlogov navedenega sklepa višjega sodišča ne izhaja, da bi obravnavalo vprašanje, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje v navedenem sklepu v zvezi s prepovedjo izvršitve naloga skrbniški notarki, kot je bilo povzeto. Ta sklep učinkuje kot formalno in materialno pravnomočen sklep (prvi odstavek 319. člena, 366. člen ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). V novem postopku z novim predlogom za izdajo začasne odredbe pa nanj sodišče prve stopnje ni bilo vezano. V vsakem pritožbenem postopku pa je pritožbeno sodišče dolžno preizkusiti utemeljenost pritožbenih razlogov in opraviti preizkus sklepa po uradni dolžnosti. Zato tožeči stranki niso bila kršena nobena procesna jamstva v smislu 22. člena Ustave RS.

29. V zvezi z izpodbijanim sklepom tožeča uveljavlja, da se s III. točko sklepa o zavarovanju določi le dodatni podredni način izvedbe prepovedi, ki je drugotoženi stranki izrečena s I. točko sklepa o zavarovanju, to je za primer, če se drugotožena stranka ne bo držala prepovedi iz I. točke sklepa o zavarovanju. Po mnenju pritožbenega sodišča je z zagroženo denarno kaznijo v znesku 500.000,00 EUR (II. točka) povsem zadosti zavarovana začasna odredba iz I. točke sklepa. Namen zagrožene denarne kazni je ravno v tem, da se prepreči drugotoženi stranki ravnanje v nasprotju z začasno odredbo oziroma, če bi poskušala kršiti sklep o zavarovanju, bi sodišče po pravilih ZIZ izvršilo denarno kazen v navedeni višini. S tem ima sklep o zavarovanju, ki je enak sklepu o izvršbi, vse elemente, ki so določeni v 268. členu ZIZ in sicer, da kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi.

30. Vprašanje, ki je izpostavljeno v pritožbi, se nanaša na položaj skrbniške notarke, kateri bi se lahko kot tretji osebi s sklepom o zavarovanju naložilo, da bi preprečila drugotoženi stranki prekršiti prepoved iz I. točke sklepa o zavarovanju. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenemu stališču, da bi bila zmotna razlaga 125.a člena ZZK-1 v zvezi z osmim odstavkom 70. člena ZZK-1, da bi bil skrbniški notar vedno dolžan vložiti predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu. Drži, da omenjeni zakonski določbi skrbniškemu notarju le dajeta pooblastilo, da sicer mora, vendar pa lahko v določenih okoliščinah odkloni vložitev ZK predloga za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu.

31. Slednje izhaja iz položaja notariata že po 137. členu Ustave RS in Zakona o notariatu (ZN). Po 137. členu Ustave RS namreč notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon (ZN). Javno službo notar opravlja kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države.3 Predlog za vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice (in za razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom) vloži skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine (prvi in peti odstavek 69. člena ter drugi odstavek 70. člena ZZK-1). Notar deluje v skladu z 2. členom ZN kot oseba javnega zaupanja in lahko le on vloži predlog za zaznambo vrstnega reda in predloga za vknjižbo ali predznambo v zavarovanem vrstnem redu, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 125.a člena ZZK-1. Predvsem mora notar v tem postopku potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom. To notarsko potrdilo je javna listina (glej drugi odstavek 3. člena ZN), ki ima posebno dokazno moč in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP). Pri razpolaganju z zaznamovanim vrstnim redom običajno novi upravičenec po šestem odstavku 70. člena ZZK-1, naloži skrbniškemu notarju, da v imenu novega upravičenca vloži predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu v korist novega upravičenca.

32. Na podlagi tako urejenega postopka, po mnenju pritožbenega sodišča skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine, ne more kot oseba javnega zaupanja potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, če je to predlagatelju preprečeno z izdano začasno odredbo. Kljub temu, da načeloma notarske storitve notar ne sme odkloniti (2. člen ZN), v taki procesni situaciji, ko je predlagatelju s sodno odločbo prepovedano razpolagati z zaznambo vrstnega reda, notar, ki mora oziroma bi moral biti s tem seznanjen, ne bi smel kot pooblaščenec predlagatelja vložiti ZK predloga v zemljiško knjigo. Zato je sodišče pravilno odločilo, ker v postopku zavarovanja ni naložilo skrbniškemu notarju, da ne sme vlagati ZK predloga. Slednje bi bilo namreč v nasprotju z opisanim položajem in vlogo notarja.4 S tem je odgovorjeno tudi na vprašanje razlikovanja položaja banke in delodajalca dolžnika kot dolžnikovega dolžnika v primerjavi z notarjem v postopku zavarovanja.

33. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ).

34. O pritožbenih stroških bo sodišče odločilo v končni odločbi (četrti odstavek v zvezi s šestim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ).

1 Po pritožbi tožeče stranke kot oškodovanca zoper sodbo Okrožnega sodišča V K 000/2016 z dne 9. 6. 2021, s katero je prvostopenjsko sodišče obdolženca E. F. oprostilo očitkov kaznivega dejanja poslovne goljufije, je bila sodba razveljavljena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 000/2016 z dne 23. 2. 2020. Isto kaznivo dejanje, ki se očita tudi G. F., je še v fazi predkazenskega postopka, kar je tožeča stranka dokazala z zahtevo za preiskavo z dne 28. 5. 2020 (A57). 2 O tem vprašanju se je že izreklo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cpg 256/2021 z dne 2. 6. 2021. 3 Več o položaju notariata glej komentar Ustave RS, Vesna Rijavec, 2002, Nova univerza, 2022. 4 Več glej Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, B. Podgoršek, Zbornik sodobno stvarno pravo, 4. 6. 2021, strani od 123 do 130.