Jedro

Policisti so 8. 5. 2020 pri obdolžencu posredovali zaradi suma storitve drugega kaznivega dejanja, tedaj pa so iz hiše in njene okolice zaznali močan specifični vonj po prepovedani konoplji ter opazili več plastičnih lončkov za gojenje rastlin konoplje, kar vse je predstavljalo podlago za pobudo policije in nato s strani preiskovalnega sodnika izdano odredbo za hišno preiskavo, ki je bila pri obdolžencu opravljena 15. 5. 2020. Takšnih pravilnih zaključkov napadenega sklepa zato pritožba ne more omajati šele s pritožbeno konkretizacijo predloga za izločitev dokazov.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom I K 22597/2020 z dne 5. 7. 2021 na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog zagovornika obdolženega A. A. za izločitev dokazov z dne 21. 6. 2021. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene postopkovne kršitve, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma zatrjevanih „bistvenih postopkovnih kršitev“ ter „zmotne uporabe materialnega prava“ zagovornik v nadaljevanju pritožbe ne utemelji, pritožbeno sodišče pa kršitev, ki jih je dolžno upoštevati pri uradnem preizkusu na podlagi petega odstavka 402. člena ZKP, ni zasledilo.

5. Bistvo pritožbe je v podrobnem opisu razporeditve zunanjih delov hiše in dvorišč pri hiši ter zatrjevanju, da so policisti že 8. 5. 2020 (torej pred dne 13. 5. 2020 izdano odredbo za hišno preiskavo) opravili ogled notranjega dvorišča, na katerega so lahko vstopili samo skozi zaprta vhodna vrata na gospodarskem poslopju. Tako so opravili ogled celotnega objekta in njegove okolice in torej brez naloga izvedli hišno preiskavo.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da zagovornik šele v pritožbi problematizira razporejenost oziroma povezavo med hišo in dvoriščema (zunanjim in notranjim). V predlogu za izločitev dokazov je namreč navajal le, da predlaga izločitev najdenih sadik prepovedane droge konoplje, saj je policija brez odredbe opravila hišno preiskavo že 8. 5. 2020 in takrat ugotovila, da naj bi obdolženec doma imel ali gojil prepovedano konopljo. V okviru tako podanega podanega predloga za izločitev dokazov ter upoštevaje izpovedbe prič v fazi preiskave (policistov B. B. in C. C.) je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu utemeljeno zaključilo, da so policisti 8. 5. 2020 izvajali le splošne naloge in pooblastila na podlagi 148. člena ZKP, medtem ko je bila hišna preiskava opravljena na podlagi izdane odredbe z dne 13. 5. 2020. Nadalje je podrobno pojasnilo še, da so policisti 8. 5. 2020 pri obdolžencu posredovali zaradi suma storitve drugega kaznivega dejanja, tedaj pa so iz hiše in njene okolice zaznali močan specifični vonj po prepovedani konoplji ter opazili več plastičnih lončkov za gojenje rastlin konoplje, kar vse je predstavljalo podlago za pobudo policije in nato s strani preiskovalnega sodnika izdano odredbo za hišno preiskavo, ki je bila pri obdolžencu opravljena 15. 5. 2020. Takšnih pravilnih zaključkov napadenega sklepa zato pritožba ne more omajati šele s pritožbeno konkretizacijo predloga za izločitev dokazov. Navedbe podane v tej smeri pa bodo lahko predmet presoje v nadaljevanju postopka, kar velja tudi za preostale pritožbene navedbe, s katerimi zagovornik graja utemeljenost obtožnega akta, saj tudi teh pritožbeno sodišče ne more presojati v tem pritožbenem postopku.

7. Po obrazloženem je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izločitev dokazov, po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.