Jedro

Pritožba je enovito pravno sredstvo, o katerem se praviloma odloči z eno odločbo. Kot za vse vloge velja tudi za pritožbo stališče pravne teorije in sodne prakse, da za veljavnost vlog ni pomemben naslov (vloge) ampak njena vsebina.

Po določilu 350. člena ZPP mora pritožba obsegati (1) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, (2) izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v njenem delu, (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika.

Pritožba glede na določilo prvega odstavka 351. člena ZPP ni popolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija (torej razlog iz 1. točke spredaj), ali če ni podpisana (4. točka zgoraj). To pomeni, da pritožba ni nepopolna, če ne vsebuje drugih sestavin (iz 2. ali 3. točke spredaj), ki so očitno dispozitivne narave.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 23.1.1998 zavrnilo tožničine odškodninske zahtevke zoper obe toženki, ker naj bi bile odškodninske terjatve zastarane. S sklepom z dne 20.3.1998 pa je izrek svoje sodbe dopolnilo. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zoper navedeno sodbo in sklep zavrglo s sklepom 3.3.1999 kot prepozno. (Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožničino revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje z dne 3.3.1999 zavrglo s sklepom 12.7.1999, dne 12.4.2000 pa je zavrglo še tožničino pritožbo zoper prvo navedeni sklep. Sodišče druge stopnje pa je zatem s sklepom 12.7.2000 razveljavilo sklepa sodišča prve stopnje z dne 12.7.1999 in 12.4.2000. Revizija tožnice zoper sklep pritožbenega sodišča z dne 3.3.1999 je bila nato predložena v reševanje revizijskemu sodišču).

Zoper sklep sodišča druge stopnje z dne 3.3.1999 (vročen 2.4.1999), je tožnica 3.5.1999 vložila revizijo, s katero je uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP pred sodiščem druge stopnje v zvezi z nepravilnim obravnavanjem pravočasno vložene telegramske pritožbe in 113. člena ZPP (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje pa poleg kršitev postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP tudi zmotno uporabo materialnega prava). V laično napisani reviziji zoper sklep sodišča druge stopnje tožnica izvaja, da je bil zadnji dan pritožbenega roka zoper sodbo sodišča prve stopnje dne 24.4.1998 ter da je tega dne dostavila sodišču telegramsko pritožbo v smislu 113. člena ZPP (pri čemer povzema vsebino prvih treh in zadnjega odstavka navedenega člena). Pritožbo je telegramsko vložila zaradi izrednih razmer, ki so nastopile v družini v zvezi z nenadno smrtjo življenjskega sopotnika A. H. Kot prava neuka stranka se je v telegramu izrazila nevešče. Sam postopek je v nasprotju z ustavnim zakonom in obstoječo zakonodajo. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in prav tako, da se razveljavi tudi sodba sodišča prve stopnje, ki je postala pravnomočna zaradi izpodbijanega sklepa.

Revizija je utemeljena.

Tožnica vlaga številna pravna sredstva sama (to je brez pooblaščenca), čeprav je po lastnih izvajanjih prava neuka. Zato velja uvodoma pojasniti sledeče: predmet obravnavanja v tem postopku je bila le v reševanje predložena tožničina revizija zoper sklep sodišča druge stopnje z dne 3.3.1999 (s katerim je bila zavržena tožničina pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje). Navedeno revizijo pa je moralo revizijsko sodišče obravnavati po določbah Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, naprej ZPP, ker je bil izpodbijani sklep izdan pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (498. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99).

Revizijo je tožnica vložila zoper sklep sodišča druge stopnje z dne 3.3.1999, s katerim je to zavrglo tožničino pritožbo zoper sodbo in dopolnilni sklep sodišča prve stopnje. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil zadnji dan pritožbenega roka tožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje (z dne 23.1.1998) in dopolnilni sklep (z dne 20.3.1998) dne 24.4.1998. Tega dne je tožnica poslala na sodišče prve stopnje telegram z naslednjo vsebino: "Tožnica F. I., S., L., radi bolezni telegramom podaljšujem pritožbeni rok za zakonskih 3 dni na sodbo II P 674/95 in sklep II P 674/95, datirana dne 23.1.1998 in sklep datiran 20.3.1998. Pisna pritožba sledi prvi delovni dan 28.4.1998. F. I." in podpis. Tožnica je 28.4.1998 (to je prvi delavnik po prazniku 27.4.) vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje in dopolnilni sklep še pisno pritožbo (na 18 straneh). To pritožbo je sodišče druge stopnje s sklepom dne 3.3.1999 zavrglo, ker je bila vložena po preteku 15 dnevnega pritožbenega roka (ki je potekel 24.4.1998). Glede telegrama je pritožbeno sodišče pojasnilo, da ga pri odločanju ni upoštevalo, ker besedilo telegrama ne po naslovu in ne po vsebini ne vsebuje izjave, da se sodba ali sklep v določenem delu ali v celoti izpodbija (2. točka 350. člena ZPP) in da predstavlja zgolj najavo pritožbe, ki pa je sedanji ZPP ne predvideva.

Po presoji revizijskega sodišča je odločitev sodišča druge stopnje procesno zmotna ter so bile z njo zagrešene v tožničini reviziji uveljavljene procesne kršitve.

V predmetni zadevi so po presoji revizijskega sodišča odločilne naslednje okolnosti: - da je tožnica pravdo v zadevi z opr. št. II P 674/95 izgubila, - da je telegram v tej zadevi vložila v pritožbenem roku (na njegov zadnji dan), - da je v telegramu navedla odločbi, na kateri se je nanašal in pojasnilo, da (telegramu) sledi še pisna pritožba prvi delovni dan in - da je tožnica prava neuka stranka in da je vložitev telegrama pojasnila (opravičila) z ovirami (dogodki) osebne narave ter - da je telegram tudi podpisan.

Navedene okolnosti je treba presoditi po določbah Zakona o pravdnem postopku. Pri tem velja najpreje ugotoviti, da predstavlja pritožba kot pravno sredstvo stranke njeno procesualno pravico. Ta je ena, ne glede na to, ali je uveljavljena z eno ali več vlogami (na primer z dopolnitvami, telegramom in podobno). Če je uveljavljena z več vlogami, se upoštevajo le tiste, ki so vložene v pritožbenem roku, medtem ko se po izteku pritožbenega roka vložene ne upoštevajo.

Pritožba je zato enovito pravno sredstvo, o katerem se praviloma odloči z eno odločbo. Kot za vse vloge velja tudi za pritožbo stališče pravne teorije in sodne prakse, da za veljavnost vlog ni pomemben naslov (vloge) ampak njena vsebina. Če se iz vloge ne da ugotoviti, kaj z njo stranka želi, kakšno procesno dejanje hoče opraviti, mora sodišče na podlagi določb 109. člena ZPP podvzeti dejanja za odpravo pomanjkljivosti. To velja v določeni meri tudi za pravna sredstva, kot so pritožbe (351. člen ZPP). Po določilu 350. člena ZPP mora pritožba obsegati (1) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, (2) izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v njenem delu, (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika. Pritožba glede na določilo prvega odstavka 351. člena ZPP ni popolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija (torej razlog iz 1. točke spredaj), ali če ni podpisana (4. točka zgoraj). To pomeni, da pritožba ni nepopolna, če ne vsebuje drugih sestavin (iz 2. ali 3. točke spredaj), ki so očitno dispozitivne narave. Taka pritožba omogoča preizkus izpodbijane odločbe le v obsegu 365. člena ZPP.

Tožničin telegram ne vsebuje naslova, kar kot je že pojasnjeno, ne predstavlja pomanjkljivosti, zaradi katere ne bi mogel biti pritožba. Telegram je tudi podpisan. Tako ostaja le vprašanje, kaj more biti glede na svojo vsebino. Za to presojo pa so pomembne vse okolnosti v zvezi s telegramom, torej tudi dejstvo, da je bil vložen v pritožbenem roku, da je tožnica pravdo, na katero se nanaša v telegramu navedena sodba, izgubila in da s sodbo očitno ni zadovoljna (ker po zapisu v telegramu "sledi pisna pritožba prvi delovni dan", kar je lahko odraz laično razumljenega določila tretjega odstavka 113. člena ZPP, ki omogoča dopolnitev brzojavne vloge v treh dneh).

Ker tožničin telegram ne izraža kakšne prošnje, je glede na svojo vsebino in okolnosti vložitve lahko po presoji revizijskega sodišča le neobrazložena pritožba. Sodišče druge stopnje je z drugačno procesnopravno oceno telegrama to je, da ne gre za pritožbo (ker ne vsebuje izjave, da se sodba ali sklep v določenem delu ali v celoti izpodbija in kar ni obligatorna sestavina pritožbe kot že pojasnjeno) in v posledici take ocene ni meritorno odločalo o tožničini pritožbi, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena v zvezi s 365. (in 360.) členom ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Izpodbijani sklep je zato nezakonit ter ga je revizijsko sodišče razveljavilo na podlagi 400. člena v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ZPP.

V nadaljnjem postopku bo naloga sodišča druge stopnje, da na podlagi tožničine telegramske pritožbe meritorno odloči o izpodbijani sodbi in sklepu sodišča prve stopnje. Pri tem pa dodaja, da se strinja z doslej zavzetim stališčem sodišča druge stopnje, da je tožničina vloga z dne 28.4.1998 vložena po izteku pritožbenega roka in da je zato ne bo mogoče upoštevati kot sestavni del pritožbe.

Odločitev o stroških revizijskega postopka je odpadla, ker jih tožnica ni prijavila.