Jedro

Izvršilni naslov je izvršljiva odločba, ki vsebuje številko in datum ter potrdilo o izvršljivosti.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 26.10.2000, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti sklepu Davčnega urada M., Izpostave S.B. z dne 19.11.1999, s katerim je bila na podlagi 42. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) zoper njega uvedena prisilna izterjava dolga (neplačane denarne kazni in stroškov postopka po odločbi sodnika za prekrške L. z dne 1.3.1999 ter stroškov izterjave) iz osebnih prejemkov tožnika.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Navaja, da se od tožnika prisilno izterjujeta neplačana denarna kazen v znesku 15.000 SIT ter povprečnina po odločbi Sodnika za prekrške L. z dne 1.3.1999, ki je postala pravnomočna 26.4.1999, ter izvršljiva 11.5.1999, ki glede na tretji odstavek 44. člena ZDavP predstavlja izvršilni naslov. Kot pravno nerelevantne pa je zavrnilo tožbene ugovore, da tožniku odločba, ki se izvršuje, naj ne bi bila pravilno vročena.

Tožnik v pritožbi ponavlja ugovore, ki jih je navedel že v tožbi. Navaja, da mu zaradi malomarnosti vročevalca odločba sodnika za prekrške, ki se izvršuje v postopku prisilne izterjave, naj ne bi bila pravilno vročena, kar utemeljuje z vsebino 118. in 199. člena ZKP, ki urejata vročevanje pisanj v prekrškovnem postopku. Zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo zoper tožnika, ki zapadle denarne kazni in povprečnine po pravnomočni in izvršljivi odločbi sodnika za prekrške ni plačal v predpisanem roku. Za izterjavo omenjene odločbe je po 256. členu ZP pristojen davčni organ. Prisilna izterjava je bila, (glede na podatke upravnih spisov), pravilno uvedena z izdajo sklepa o prisilni izterjavi (42. člen ZDavP), ki vsebuje vse v 43. členu ZDavP predpisane podatke, torej tudi izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost. Po 44. členu omenjenega zakona je namreč izvršilni naslov izvršljiva odločba, ki mora vsebovati številko in datum ter potrdilo o izvršljivosti. Ker ni sporno, da odločba, ki se v obravnavanem postopku izvršuje vsebuje omenjene podatke ter vsebuje potrdilo o izvršljivosti, je odločitev sodišča prve stopnje (ter pred njim že tožene stranke) pravilna in zakonita ter pravilno utemeljena.

Tožnik z ugovori, ki se nanašajo na zatrjevano (ne)pravilnost vročitve odločbe sodnika za prekrške izpodbija njeno pravnomočnost oziroma izvršljivost. Omenjeni ugovori v postopku prisilne izterjave niso pravno relevantni, kot je navedlo že sodišče prve stopnje, pač pa bi jih glede na vsebino 252. in 94. člena ZP tožnik lahko uveljavil le v postopku za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti odločbe sodnika za prekrške.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.