Jedro

Postopanje odvetnika, ki revizijo ne le vloži pri nepristojnem sodišču, pač pa jo nanj tudi naslovi s predlogom, naj revizijo dopusti, ni očitna pomota.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah I 197/2004 z dne 15. 4. 2004 obdržalo v veljavi za znesek v višini 4.506,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov dalje ter glede stroškov izvršilnega postopka v višini 73,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2004 dalje. V preostanku pa je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo. Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je zoper odločbo pritožbenega sodišča vložila vlogo, ki jo je naslovila kot predlog za dopustitev revizije. V njej je uveljavljala kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker sodišči nižjih stopenj nista izvedli dokaza s postavitvijo izvedenca. Vrhovno sodišče je vlogo štelo kot revizijo in jo odstopilo Okrajnemu sodišču na Jesenicah.

4. To je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija je prepozna.

6. Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila sodba sodišča prve stopnje v tej zadevi izdana že 25. 1. 2008. Institut dopuščene revizije je uvedla novela ZPP - D (Ur. l. RS, št. 45/2008), ki je začela veljati 1. 10. 2008. V prehodni določbi drugega odstavka 130. člena novele je določeno, da se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, če je bila pred uveljavitvijo novele na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. V obravnavani zadevi se je postopek končal z izdajo sodbe sodišča prve stopnje 25. 1. 2008, torej pred uveljavitvijo novele. Zato bo tudi revizijsko sodišče uporabilo določbe ZPP pred novelo D. 7. Toženka je po tedaj veljavnih procesnih določbah zoper sodbo sodišča druge stopnje lahko vložila le revizijo. Ta se v skladu z določbo 373. člena ZPP vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, rok za njeno vložitev pa po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP znaša 30 dni od vročitve sodbe, izdane na drugi stopnji. Toženka oziroma zanjo njen pooblaščeni odvetnik je sodbo sodišča druge stopnje prejel 15. 10. 2008. Rok za vložitev revizije se je iztekel v petek 14. 11. 2008. Toženka je po odvetniku zadnji dan roka revizijo oddala priporočeno na pošto. Vendar jo je naslovila na nepristojno sodišče. Zato je njena revizija na pristojno sodišče prišla šele 19. 11. 2008, kar je po izteku roka za vložitev revizije.

8. Gre lahko torej za primer iz sedmega odstavka 112. člena ZPP, po katerem je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, pravočasno vložena le, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

9. Naslovitve tožničine vloge na Vrhovno sodišče ni mogoče pripisati očitni pomoti njenega odvetnika. Zgoraj povzeta prehodna določba novele je jasna, tožničin predlog naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti in naslovitev vloge nanj pa kažeta na zmotno stališče njenega kvalificiranega pooblaščenca, da za to zadevo že velja nova ureditev, ne pa na njegovo očitno pomoto v smislu sedmega odstavka 112. člena ZPP.(1)

10. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženkino prepozno revizijo.

11. Odločitev, da toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te odločbe.

(1) Primerjaj tudi odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 318/2009, II Ips 436/2009, II Ips 660/2009, II Ips 810/2009, ...