Jedro

Tožena stranka je v prvi fazi tožnici utemeljeno dodelila BPP samo za pravno svetovanje pri odvetnici, saj podatki o zadevi, v kateri želi tožnica vložiti odškodninsko tožbo, ne zadoščajo za ugotovitev, da bi tožnica z vložitvijo take tožbe uspela. Tožnici je tožena stranka pravilno pojasnila, da je vložitev odškodninske tožbe vezana na izpolnitev pogojev, določenih v Obligacijskem zakoniku, ter nenazadnje tudi na ugotovitev, ali ni vložitev odškodninskega zahtevka že zastarala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. in ji odobrila izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), za postopek v zvezi z vložitvijo odškodninske tožbe v postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. R 47/2010, v obliki pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet, od 18. 3. 2011 dalje in za izvajanje BPP določila odvetnico B.B. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilka prejemnica denarne socialne pomoči, zato je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami, št. 23/08, v nadaljevanju ZBPP), za odobritev izredne BPP.

Pri presoji objektivnega pogoja za dodelitev BPP (24. člen ZBPP), pa je tožena stranka ugotovila, da iz prosilkinih navedb v prošnji izhaja, da naproša za BPP za sestavo vloge za povrnitev škode, da želi odvetnika, ki bo zanjo v zadevi opr. št. R 60/2010 in opr. št. R 47/2010 vložil odškodninski zahtevek, naprej pa se bo zastopala sama. Odškodninski zahtevek naj bi se nanašal na škodo, ki ji je bila povzročena v postopku opr. št. N 25/96, v katerem je bila udeležena kot mladoletna oseba, in v katerem ji je bila odvzeta roditeljska pravica, njen otrok pa je bil kasneje predčasno posvojen. To izhaja iz odločbe, ki jih ne more pridobiti. V postopku je bila sama, brez pravice do zagovornika, njena mati, ki je bila njena skrbnica, pa ni vedela, da je rodila, niti da je bila v postopku pred sodiščem, zato ni mogla zaščiti njenih interesov. Tako je nekdo kršil pravice njene matere do nje. V zvezi z odškodninskim zahtevkom je prosilka pred Okrajnim sodiščem v Celju vložila vlogo, v kateri je zahtevala, da sodišče njej in njeni materi C.C. prizna odškodnino. Sodišče jo je s sklepom opr. št. R 47/2010 pozvalo k dopolnitvi vloge, tako da navede nasprotno stranko, postavi določen zahtevek glede glavne stvari in po potrebi stranskih terjatev, kar pomeni, da mora konkretno in natančno opredeliti vsebino zahtevanega pravnega varstva, navesti pravno relevantna dejstva na podlagi katerih utemeljuje postavljen zahtevek in zanje predlagati dokaze, navesti vrednost spornega predmeta, predložiti pravno veljavno pooblastilo, v kolikor bo postavila tožbeni zahtevek tudi v imenu matere in predložiti še en izvod vlog in morebitnih prilog, sicer bo vloga zavržena.

Tožena stranka je ugotovila, da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prosilke, oziroma je zanjo izid življenjskega pomena. Prosilka v prošnji namreč navaja, da ji je bila roditeljska pravica odvzeta nezakonito, in da ji je bila v postopku povzročena škoda, ker ni imela pravice do zagovornika, torej so ji bile pred 15 leti kršene pravice in povzročena škoda. Zadeva sicer ni očitno nerazumna, nikakor pa ni mogoče oceniti njenega izgleda za uspeh, kar pa je eden od pogojev, zaradi katerih je mogoče prosilcu dodeliti BPP za začetek sodnega postopka. Glede na znana dejstva in okoliščine o zadevi za katero prosilka zaproša za dodelitev BPP je za prosilko izrednega pomena, da se o zadevi najprej posvetuje s pravnim strokovnjakom, ki bo pregledal zadevo ter prosilki pojasnil njen pravni položaj. Šele na podlagi pravnega mnenja odvetnika se bo prosilka lahko odločila, ali je vložitev odškodninske tožbe sploh smiselna. Za vložitev odškodninske tožbe mora namreč tožnik izkazati 4 elemente odškodninske odgovornosti in sicer povzročeno škodo, nedopustno ravnanje, vzročno zvezo med povzročeno škodo in nedopustnim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja škode. Prosilka ni izkazala nobenega izmed teh elementov, njene navedbe o tem, da naj bi ji bila povzročena škoda v postopku odvzema roditeljske pravice, ker ni imela pravice do zagovornika, in ker je bil otrok predčasno posvojen, pa ne morejo utemeljevati uspešnosti odškodninskega zahtevka. Prav tako je, v kolikor bi odvetnik ugotovil, da so elementi odškodninske odgovornosti podani, treba ugotoviti, ali je odškodninski zahtevek morebiti že zastaran, saj v tem primeru prosilka s takšnim zahtevkom pred sodiščem najverjetneje ne bi uspela. Prosilka namreč opisuje, da naj bi ji škoda nastala v postopku pred 15 leti. V skladu z določilom 352. člena Obligacijskega zakonika odškodninske terjatve za povzročeno škodo zastarajo v treh letih odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala, kar verjetno pomeni, da je odškodninski zahtevek prosilke najverjetneje zastaran.

V zvezi z zgoraj navedenimi odprtimi vprašanji o dejstvih in okoliščinah o zadevi je tako prosilki mogoče dodeliti BPP le v obliki svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet. V kolikor bo prosilka po pridobitvi pravnega mnenja odvetnika potrebovala za sodni postopek, lahko ponovno zaprosi za BPP, tako da vloži novo prošnjo.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pojasnila tudi, da je prosilka sicer zaprosila za dodelitev BPP za sestavo in vložitev odškodninskega zahtevka pred sodiščem, vendar je tožena stranka ocenila, da je za prosilko bistvenega pomena, da pridobi najprej pravno mnenje, šele na podlagi tega mnenja odvetnika, pa bo mogoče z večjo verjetnostjo zaključiti o tem ali bi lahko prosilka z vloženo tožbo tudi uspela.

Prosilka se z odločitvijo v izpodbijani odločbi ne strinja. Navaja, da je zaprosila za dodelitev BPP za sestavo tožbe, ni pa zaprosila za pomoč odvetnika v obliki nasveta, saj le tega ne potrebuje. Iz navedenega razloga je odločba nepravilna. Vlogo za odškodninski zahtevek je dala pravočasno in o njej bi tožena stranka morala odločiti skladno z vsebino njene prošnje. Zahteva razrešitev odvetnice, ker ne potrebuje nasveta in predlaga, da ji sodišče dodeli odvetnika, ki bo njeno vlogo dopolnil. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št.105/20 in 62/10,v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: BPP se praviloma odobri v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Tega pravila, v kolikor obstajajo razlogi našteti v drugem odstavku 28. člena ZBPP, organu za BPP ni treba upoštevati, saj ima v tej določbi pooblastilo, da lahko dodeli BPP le delno, tako da odobritev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (2. alinea).

V obravnavani zadevi je bila tožnici odobrena BPP za pravno svetovanje, ki presega prvi nasvet (1. alinea prvega odstavka 26. člena ZBPP). Po določbi tretjega odstavka 26. člena ZBPP se kot dodeljena oblika BPP šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje.

Po presoji sodišča je tožena stranka v prvi fazi tožnici utemeljeno dodelila BPP samo za pravno svetovanje pri odvetnici, saj podatki o zadevi v kateri želi tožnica vložiti odškodninsko tožbo ne zadoščajo za ugotovitev, da bi tožnica z vložitvijo odškodninske tožbe uspela. Tožnici je tožena stranka pravilno pojasnila, da je vložitev odškodninske tožbe vezana na izpolnitev pogojev določenih v Obligacijskem zakoniku, ter nenazadnje tudi na ugotovitev, ali ni vložitev takega odškodninskega zahtevka že zastarala.

Glede na navedeno in glede na to, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožnico z razlogi za svojo odločitev seznanila, dodelitev zaprošene BPP pa bi bila glede na te razloge preuranjena, je sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, ki se nanaša na obseg odobrene BPP .

Ker je torej sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.