Jedro

Ker niti tožnik niti njegova pooblaščenka nista pristopila na glavno obravnavo, čeprav sta bila pravilno vabljena, jo je sodišče izvedlo v njuni odsotnosti. Upravičeni razlogi za neudeležbo na naroku niso podani, zato je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen 17. 3. 2016 zaradi izostanka z naroka dne 11. 3. 2016. Ugotovilo je, da ni opravičenega razloga za izostanek z glavne obravnave, saj je imel tožnik pooblaščenko odvetnico, ki bi ga morala obvestiti o naroku, oz. v primeru nezmožnosti prihoda na sodišče, poskrbeti za zastopanje s substitutom.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Predlaga spremembo sklepa in ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. V laični pritožbi vztraja, da za narok 11. 3. 2016 ni vedel, da je bil tedaj bolan, in da je zato podan opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Kakšna je krivda na odvetničini strani ne ve, saj ga zastopa po odločbi BPP. Dejstvo je, da sodnik tega ni upošteval, niti ni upošteval predloga za izločitev ortopeda. Poleg tega naj bi zadevo vodil sodnik, za katerega je v eni od vlog predlagal izločitev. Glede na 2., 14., 15., 23., 50., 51. in 125. člen Ustave RS, mora biti sodišče neodvisno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki je izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem procesnem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do sicer povsem pavšalno zatrjevanih kršitev posameznih določb Ustave Republike Slovenije.

Zavrnilni sklep je utemeljen z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

5. Vrnitev v prejšnje stanje je institut procesnega prava, ki zagotavlja opravo zamujenega procesnega dejanja, če so izpolnjene z zakonom predpisane predpostavke. Po 1. odst. 116. člena ZPP tako sodišče na predlog stranke dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je narok ali rok za kakšno pravdno dejanje zamudila iz upravičenega vzroka. Takšno dejansko procesno stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni podano, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.

6. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 11. 3. 2016 (list. št. 52 - 54) namreč izhaja, da za tožečo stranko ni pristopil nihče. Torej ne tožnik, niti njegova pooblaščenka, čeprav je iz vročilnice razvidno, da je bilo pooblaščenki dne 22. 2. 2016 vročeno obvestilo o preklicu naroka za 14. 3. 2016 in sočasna preložitev na 11. 3. 2016 ob 12.30 uri. V takšnih okoliščinah, ki izkazuje pravilno vabljenje, je lahko sodišče glavno obravnavo izvedlo v odsotnosti tožnika in njegove pooblaščenke. Ni dvoma, da je obvestilo o preklicu in preložitvi naroka pravočasno vročeno pooblaščeni odvetnici, in da izostanka ni opravičila. Zgolj navedeno dejstvo pa je edino odločilno za pritožbeno rešitev zadeve.

7. Glede na 92. člen ZPP imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. To a contrario velja tudi za opustitve! Sicer pa je odvetnik pri zastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih poklicne etike skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Če sam ne more priti na sodišče, je dolžan poskrbeti za ustrezno zastopanje stranke s substitutom, kot je pravilno poudarjeno že v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje je tako po izvedbi dokaza z zaslišanjem izvedenca na naroku dne 11. 3. 2016, čeprav v odsotnosti pravilno vabljenega tožnika, glavno obravnavo utemeljeno zaključilo. S tem ni kršilo nobene procesne pravice iz ZPP, niti nobene od le pavšalno naštetih določb Ustave RS.

8. Čeprav za pritožbeno rešitev pravno niti ni relevantno, sodišče kljub temu poudarja, da predloženo „Zdravniško potrdilo o opravičeni odsotnosti z glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem“, samo po sebi ne dokazuje opravičenega razloga za izostanek tožnika z glavne obravnave. Listina, izpolnjena na obrazcu ZP dne 8. 4. 2016 (priloga A/48) je brez slehernih strokovno medicinskih dejstev, ki naj bi indicirala tožnikovo odsotnost z glavne obravnave iz zdravstvenih razlogov. Kot taka ne more predstavljati verodostojnega dokaza, da bi bil tožnik 11. 3. 2016 resnično v takšnem stanju, da se glavne obravnave iz zdravstvenih razlogov ne bi mogel udeležiti, tudi če bi ga pooblaščenka o tem ustrezno obvestila.

9. Iz predhodno navedenih razlogov, in ker preostale pritožbene navedbe, nanašajoče se na izločitev izvedenca, sodnika ter nekatere druge za pritožbeno rešitev te procesne zadeve niso odločilne, je potrebno pritožbo na podlagi 2. odst. 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.