Jedro

Z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da mora tožena stranka tožnici plačati 7,500.000 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe. Tožnico je zavezalo, da mora toženi stranki povrniti 201.106 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Soglaša z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, da prometne nesreče, v kateri je utrpela škodo, ni povzročilo neznano vozilo.

Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da je dokazna ocena v nasprotju z določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), ker bi moralo sodišče pri oceni izpovedbe priče J. C. upoštevati njegovo zainteresiranost. Nanj namreč pada sum povzročitve prometne nesreče. Sodišče tudi ni pojasnilo, zakaj pričama F. T. in B. S. ne verjame, in tudi ni navedlo razlogov, zakaj je prišlo "do drugačne odločitve".

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Te prepovedi ni mogoče obiti niti z (navideznim) konstruiranjem bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, npr. z očitkom, da sodišči prve in druge stopnje izvedenih dokazov nista ocenili tako, kot je določeno v 8. členu ZPP. Določba tega člena (prosta dokazna ocena) predstavlja namreč metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj), ne pa tudi, kadar je vsebinsko neprepričljiva (kar je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili). V tem primeru gre zato le za očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ker konkretni dokazni oceni ni mogoče očitati, da ne bi upoštevala procesnih zahtev, ki jih izraža 8. člen ZPP, revizijski očitki, s katerimi revidentka utemeljuje kršitev načela proste dokazne ocene, pa predstavljajo le izpodbijanje rezultata dokazne ocene (češ da sodišči ne bi smeli verjeti priči J. C., pač pa pričama B. S. in F. T.), in ker je tudi materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).