Jedro

Tretji odstavek 202. člena ZP-1 med drugim določa, da je denar, ki se pridobi s prodajo odvzetih predmetov, prihodek države. Pritožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje od ugotovljenih stroškov odvoza vozila, hrambe vozila in prodaje odvzetega vozila v skupnem znesku 466,16 EUR moralo odbiti znesek kupnine za vozilo.

Izrek

I. Pritožba storilca S.P. se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo PR 328/2015, z dne 6. 5. 2015, storilca S.P. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku 50. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz) in mu je zanj izreklo glavno sankcijo globo v znesku 500,00 EUR in stransko sankcijo odvzema predmetov, osebnega avtomobila znamke Renault, tip Twingo, reg. št. MB ..., ki se po pravnomočnosti sodbe proda, če stroški prodaje presegajo vrednost vozila, pa se uniči. Z navedeno sodbo je sodišče prve stopnje storilcu prav tako naložilo dolžnost plačila stroškov postopka o prekršku, in sicer sodne takse v znesku 100,00 EUR in dolžnost plačila stroškov postopka nastalih v zvezi z zasegom, začasnim odvzemom vozila, stroškov hrambe ter prodaje oziroma uničenja odvzetega predmeta iz 3. in 11. točke prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), o katerih bo odločeno s posebnim sklepom, ko bodo ti znani.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu naložilo dolžnost plačati stroške postopka o prekršku v znesku 466,16 EUR, in sicer stroške odvoza vozila, opravljenega dne 8. 4. 2015, stroške hrambe vozila od dne 8. 4. 2015 do prodaje vozila dne 15. 9. 2015 in stroške prodaje odvzetega vozila, skupno torej 466,16 EUR.

3. Storilec S.P. v pravočasni pritožbi navaja, da mu je sodišče prve stopnje naložilo dolžnost plačila stroškov postopka nastalih od zasega osebnega avtomobila v višini 466,16 EUR, nikjer pa ni navedlo za koliko je bil njegov avtomobil, ki mu je bil odvzet 8. 4. 2015, prodan in kje se ta znesek upošteva. Njegovo vozilo je bilo namreč dne 15. 9. 2015 prodano, misli, da za znesek 300,00 EUR, ta znesek pa od nastalih stroškov v višini 466,16 EUR ni odbit. Po mnenju pritožnika bi v sklepu vsaj moralo biti navedeno, komu je šel denar od prodaje njegovega avtomobila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. 47. člen Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) določa, da so stroški postopka izdatki, ki nastanejo v postopku o prekršku ali zaradi njega in izdatki, ki za potrebe postopka nastanejo pred njegovo uvedbo ali po njegovi zaključitvi.

- 3. točka prvega odstavka 143. člena ZP-1 med stroške postopka uvršča izdatke nastale v zvezi z zasegom, začasnim odvzemom oziroma odvzemom predmetov ter stroške hrambe, prodaje oziroma uničenja zaseženih in začasno odvzetih oziroma odvzetih predmetov.

- 11. točka prvega odstavka 143. člena ZP-1pa med stroške postopka umešča stroške zaradi hrambe, prodaje in uničenja odvzetih predmetov, nastalih po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe.

6. V skladu s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 stroške postopka plača tisti, ki mu je izrečena sankcija za prekršek (v obravnavanem primeru je storilcu za storitev prekrška po osmem odstavku 50. člena ZVoz s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru PR 328/2015, z dne 6. 5. 2015, izrečena glavna sankcija globa v znesku 500,00 EUR in stranska sankcija odvzema predmeta, osebnega avtomobila znamke Renault, tip Twingo, reg. št. MB EA-124, ki se po pravnomočnosti te sodbe proda, če stroški prodaje presegajo vrednost vozila, pa se uniči).

- Spisovno gradivo izkazuje, da je bil storilcu v postopku o prekršku odvzet predmet, že navedeni osebni avtomobil, na podlagi sklepa Komisije za zasežene predmete Okrožnega sodišča v Mariboru PR 328/2015, z dne 24. 7. 2015, prodan, in da kupnina zanj znaša 230,00 EUR.

7. Pritožnik v pritožbi ne oporeka znesku izračunanih stroškov, kot ga je z izpodbijanim sklepom ugotovilo sodišče prve stopnje, meni le, da bi se od tega zneska (466,16 EUR) moral odšteti znesek kupnine za prodano vozilo. V zvezi s tem pritožbeno sodišče odgovarja pritožniku, da mu je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru PR 328/2015, z dne 6. 5. 2015, pravnomočno izrečena stranska sankcija odvzema predmeta, to je že navedenega osebnega avtomobila, ki glede na pravnomočnost sodbe ni več njegova last, ampak je last države Republike Slovenije, izkupiček zanj pa je last proračuna Republike Slovenije. Tretji odstavek 202. člena ZP-1 namreč med drugim določa, da je denar, ki se pridobi s prodajo odvzetih predmetov, prihodek države. Pritožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje od ugotovljenih stroškov odvoza vozila, hrambe vozila in prodaje odvzetega vozila v skupnem znesku 466,16 EUR moralo odbiti znesek kupnine za vozilo.

8. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo pritožnika zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

9. Odločitev o naložitvi sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, temelji na določilu prvega odstavka 147. člena ZP-1, znesek sodne takse 20,00 EUR pa je odmerjen na podlagi tar. št. 8407 taksne tarife v skladu z Zakonom o sodnih taksah.