Jedro

Določba četrtega odstavka 213.b člena ZKP za odločanje o predlogu tožilstva za odreditev nadzora pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov z osebami zunaj zavoda, ne določa predhodne kontradiktornosti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi četrtega in petega odstavka 213.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predlogu državnih tožilcev z dne 18. 9. 2023 (list. št. 18742) ugodilo in pripornikoma A. A. in B. A. odrejeni nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov z osebami zunaj zavoda po četrtem odstavku 213.b člena ZKP, ki je trajal do 30. 9. 2023, podaljšal še za čas dveh mesecev, to je do 30. 11. 2023. Odločilo je, da že izdane dovolilnice za zagovornike obtoženih A. A. in B. A. ostanejo v veljavi. O drugih dovoljenjih za obisk navedenih pripornikov bo predsednik senata skladno s prvim odstavkom 213.b člena ZKP odločal na podlagi nove morebitne zahteve. Odločilo je, da imata pripornika lahko telefonske stike z drugimi osebami le po izrecnem predhodnem dovoljenju predsednika senata le na v naprej javljeno telefonsko številko ter da se telefonski razgovori in stiki priprtega pripornika z obiskovalci opravijo pod nadzorom predsednika senata ali drugega delavca sodišča, ki ga določi predsednik senata. Odločeno je bilo, da dosedanja dovoljenja predsednika senata za telefonske klice in Skype stike za določene osebe in določene telefonske številke v določenih časih, ki so bila izdana po 30. 5. 2023, ostanejo v veljavi. Pisemske pošiljke in druge pošiljke, ki jih pripornika pošiljata iz zavoda in tiste, ki jih prejemata, pred odpošiljanjem oziroma pred izročitvijo pregleda predsednik senata ali drug delavec sodišča, ki ga določi predsednik senata. Nadzor obiskov, pisemskih in drugih stikov ne velja za tiste med obtoženima A. A. in njegovim zagovornikom ter obtoženim B. A. in njegovim zagovornikom, za prošnje, pritožbe ali druga pisanja, ki jih pripornika pošiljata sodišču in drugim državnim organom, pisma Uradu varuha človekovih pravic in za obiske varuha človekovih pravico oziroma njegovega namestnika, pa tudi v drugih primerih, če je v dovoljenju za stik z osebami zunaj zavoda to posebej navedeno. Uradni zaznamki v zvezi z nadzorom pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov z osebami zunaj zavoda se v sodnem spisu vodijo ločeno v posebnem ovitku in se te sme pregledovati in prepisovati samo z dovoljenjem predsednika senata. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2. Zoper sklep sta se pritožila: - zagovornik obtoženega B. A. iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev 22., 23., 25., 29., 35., 37. in 53. člena Ustave RS ter 6. in 8. člena EKČP. Predlagal je, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog tožilstva z dne 18. 9. 2023 za podaljšanje nadzora pisemskih in drugih pošiljk obtoženca ter stikov obtoženca z osebami zunaj zavoda zavrne, podrejeno, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje; - zagovornik obtoženega A. A. iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev pravic iz 2., 14., 22., 23. in 35. člena Ustave RS ter 6. in 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Predlagal je, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom, podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se obravnavane omejitve pritožnika, ki se nanašajo na telefonske razgovore ter stike z osebami zunaj zavoda, ne nanašajo na njegova starša C. A. in D. A. 3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeni senat zaradi jasnosti uvodoma ugotavlja, da je državno tožilstvo prvi predlog za odreditev nadzora pisemskih pošiljk ter drugih stikov pripornikov A. A. in B. A. z osebami zunaj zavoda podalo 22. 5. 2023, ki mu je predsednik senata ugodil s sklepom XX Kp 25329/2021-3761 z dne 30. 5. 2023-3761 (list. št. 16577), v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 25329/2023-3999 (list. št. 17367). Ponovni predlog je državno tožilstvo podalo 14. 7. 2023 (r. št. 4046, list. št. 17478), ki mu je predsednik senata ugodil s sklepom XX K 25329/2021-4093 (list. št. 17570) v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 25329/2021-4455 (list. št. 19131). Sedaj obravnavani predlog je državno tožilstvo za podaljšanje omejevalnega ukrepa po četrtem odstavku 213.b člena ZKP podalo 18. 9. 2023 (r. št. 4343, list. št. 18742), o katerem je odločil predsednik senata s sklepom XX K 25329/2021-4393 z dne 28. 9. 2023. 5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zoper izpodbijani sklep zagovornik obtoženega B. A. vložil vsebinsko popolnoma identično pritožbo, zagovornik obtoženega A. A. pa v pretežnem delu vsebinsko enako pritožbo, kot zoper predhodni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani XX K 25329/2021-4093 z dne 28. 7. 2023 (list. št. 17570), pri čemer je obe pritožbi obravnaval pritožbeni senat Višjega sodišča v Ljubljani in ju s sklepom II Kp 25329/2021-4455 z dne 11. 10. 2023 (list. št. 19131) zavrnil kot neutemeljeni.

6. Zagovornik obtoženega B. A. očita kršitev pravice do izjave in učinkovitega pravnega sredstva, ker zagovorniku in obtožencu ni bil vročen predlog državnega tožilstva za odreditev predmetnega ukrepa z dne 22. 5. 2023, čeprav je bil tokrat v izjavo obrambi posredovan predlog tožilstva o podaljšanju ukrepa nadzora z dne 18. 9. 2023, o katerem se je zagovornik tudi pravočasno izjavil. Zato je po stališču pritožnika obramba še vedno ovirana v pravici do izjave iz 22., 23. in 29. člena RS ter 6. člena EKČP in pravici do pravnega sredstva do 25. člena Ustave RS. Zagovornik zatrjuje, da za odreditev ukrepa nadzora pisemskih in drugih pošiljk obtoženca ter stikov obtoženca z osebami zunaj zavoda (v nadaljevanju ukrepa) niso podani in obrazloženi razlogi. Da je pravno neutemeljeno sklicevanje na obstoj ponovitvene nevarnosti, kot naj bi bila za obtoženca ugotovljena v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, ker gre za očitno napačno razlago določbe četrtega odstavka 213.b člena ZKP, čeprav priporni razlogi lahko utemeljujejo nadzor pisemskih in drugih pošiljk obtoženca ter stikov, vendar pri tem ne gre za avtomatizem, temveč mora predsednik senata ugotoviti neogibnost uvedbe omejevalnih ukrepov ter v skladu z načelom sorazmernosti opraviti kritično tehtanje, ali so priporni razlogi dejansko takšne narave, da narekujejo uvedbo dodatnih omejevalnih ukrepov. Očita, da je predsednik senata zanemaril, da se pripor zoper obtoženca izvršuje že več kot eno leto, da nikoli ni na noben način poskušal zlorabiti ali izkoristiti pisemskih in drugih pošiljk ali stikov za karkoli prepovedanega, ali da bi izvrševal ali poskušal izvrševati kazniva dejanja. Ocenjuje, da se zoper njega stopnjujejo omejevalni ukrepi in spremembe režima izvrševanja pripora, ki vodijo v postopno psihofizično izčrpavanje obtožencev, da je bila zoper obtoženca po naroku 7. 6. 2023 izvedena nenapovedana premestitev brez predhodne vročitve odredbe o premestitvi v drug zavod za prestajanje kazni zapora ter da obrambi niso bili predstavljeni nobeni razlogi in pojasnila glede zatrjevane ogroženosti obtoženca. Zagovornik ocenjuje, da se na ta način stopnjuje pritisk na obtoženca in se spodkopava njegova "psihofizična substanca" za učinkovito udeležbo v postopku ter, da predsednik senata pri odrejanju omejevanih ukrepov nekritično sledi predlogom tožilstva in ZPKZ. Opozarja, da je treba postopek in pripor organizirati na način, da se lahko obtoženec koncentrira in uporablja svoje mentalne sposobnosti v obrambne namene.

7. Pritožbeno sodišče ponovno pojasnjuje, da določba četrtega odstavka 213. b člena ZKP na podlagi katere je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu državnega tožilstva za nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov pripornika z osebami zunaj zavoda, ne določa predhodne kontradiktornosti. To je pojasnilo Okrožno sodišče v Ljubljani v sklepu o odreditvi navedenega ukrepa z dne 30. 5. 2023, da predhodna kontradiktornost ni predvidena tudi zato, ker bi se s tem razkrila vsebina predloga v času do odločitve predsednika senata, na ta način pa tudi lahko ne bi bil dosežen namen tega ukrepa, preprečitev ponovitvene nevarnosti, to je razloga, zaradi katerega je bil pripor odrejen. Poleg tega je zoper sklep, s katerim sodnik odredi nadzor, možna pritožba, kar zadosti varstvu pravice pripornika do izjave. Nenazadnje je bil tokratni predlog državnega tožilstva z dne 18. 9. 2023 posredovan obrambi v izjasnitev, kar je ta tudi storila, zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbene trditve o kršitvi pravice do izjave in učinkovitega pravnega sredstva, saj so te pravice bile obtoženemu B. A. in njegovemu zagovorniku spoštovane.

8. Neutemeljeno je zatrjevanje zagovornika obtoženega B. A., da je predsednik senata napačno razlagal določbo četrtega odstavka 213. b člena ZKP ter, da ni upošteval dosedanjega trajanja pripora. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je izdaja sklepa, s katerim se odredi ukrep po četrtem odstavku 213. b člena ZKP, vezana na razloge, zaradi katerih je bil odrejen pripor ter na predlog državnega tožilca. Poleg tega je sodišče prve stopnje pri odrejanju in podaljševanju navedenega ukrepa sledilo predlogu državnega tožilstva in svojo odločitev oprlo tudi na razloge, ki izhajajo iz pravnomočne obtožnice (in s tem njenih prilog) in utemeljujejo obstoj ponovitvene nevarnosti, na podlagi katerih je bil pri obtožencu pravnomočno odrejen in vzdrževan pripor (predvsem sostorilstvo oziroma udeležba pri kaznivem dejanju, vrsta, teža in način izvršitve kaznivih dejanj ter osebne okoliščine obtoženca in družinskih članov). Z navedbami o premestitvah obtoženca iz enega zavoda za prestajanje kazni v drugega, o stopnjevanju omejevalnih ukrepov in psihofizičnem izčrpavanju ter o obtoženčevi koncentraciji in uporabi mentalnih sposobnosti v obrabne namene, zagovornik ne izpodbija razlogov izpodbijanega sklepa, s katerim je predsednik senata razumno in skladno z zakonom, Ustavo in EKČP ugodil predlogu državnega tožilstva in podaljšal ukrep še za dva meseca. Tudi pritožbeno zatrjevanje, da obtoženec do sedaj ni zlorabil in niti poskušal zlorabiti ali izkoristiti pisemskih in drugih pošiljk ali stikov za karkoli prepovedanega, po presoji pritožbenega sodišča ne more omajati tehtnejših zaključkov o utemeljenosti podaljšanja izrečenega nadzora pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov obtoženca z osebami zunaj zavoda. Tudi zanj je namreč po presoji pritožbenega sodišča izrečeni ukrep za dosego cilja, preprečitve že pravnomočno ugotovljene ponovitvene nevarnosti izvrševanja prepovedanih kaznivih dejanj s prepovedanimi drogami primeren, glede na vse okoliščine obrazložene v izpodbijanem sklepu tudi neogibno potreben in glede na omejitev pripornikove komunikacijske zasebnosti še za čas dveh mesecev, sorazmeren, kar je pravilno ugotovilo in obrazložilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Zagovornik ne upošteva, da je obtožencu odrejen nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov z osebami zunaj zavoda in ne popolna prepoved, pod pogoji določenimi v izpodbijanem sklepu ima lahko telefonske stike z drugimi osebami in lahko še vedno pošilja in prejema pisemske pošiljke in druge pošiljke, vendar pod nadzorom predsednika senata ali drugega delavca sodišča, ki ga določi predsednik senata. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da niso podane kršitve določb kazenskega postopka, Ustave in EKČP, ki jih s pritožbo zatrjuje zagovornik obtoženega B. A. 9. Zagovornik obtoženega A. A. v pritožbi najprej povzema zakonske določbe drugega odstavka 209. člena in 213. b člena ZKP ter zatrjuje, da bi bilo možno po zakonu predmetni ukrep odrediti oziroma podaljšati le zato, da bi se z njim preprečilo beg pritožnika ali dogovarjanje pritožnika, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka oziroma, če bi zaradi tega lahko nastala škoda za postopek. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o tem, da bi lahko brez podaljšanja ukrepa nastala škoda za postopek, je izpodbijani sklep neobrazložen, nezakonit in krši obtoženčeve pravice iz 22. člena Ustave RS do obrazložitve sodne odločbe.

10. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe kot neutemeljene. Po določbi drugega odstavka 209. člena ZKP se smejo zoper pripornika uporabiti samo tiste omejitve, ki so potrebne, da se prepreči beg ali dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka. Z odreditvijo pripora se posega v ustavno zavarovane pravice obtoženca, hkrati pa tudi v druge človekove pravice in temeljne svoboščine, varovane z Ustavo RS in EKČP. Zato je izvrševanje pripora urejeno z zakonom, konkretno z Zakonom o kazenskem postopku, pa tudi z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), podrobneje pa še s Pravilnikom o izvrševanju pripora ter hišnim redom posameznega zavoda, v katerem se prestaja pripor. Temeljna določba, s katero se ureja omejitev pravic pripornika, je določena v drugem odstavku 209. člena ZKP, vendar je glede posameznih omejitev konkretno in specifično urejena tudi v nadaljnjih določbah ZKP, glede pravice pripornika do obiskov in stikov z osebami zunaj pripora z določbo 213. b člena ZKP. V prvem odstavku je urejeno obiskovanje pripornika s strani bližnjih sorodnikov ter na njegovo zahtevo drugih oseb in zdravnika, kar pomeni izvrševanje pravice do družinskega življenja. Ta pravica je lahko priporniku dovoljena oziroma omejena ali prepovedana, če bi zaradi tega lahko nastala škoda za postopek. V drugem odstavku je urejena pravica diplomatskih in konzularnih predstavnikov tuje države, da obiskujejo in brez nadzora govorijo s pripornikom, ki je državljan njihove države. Enako kot zagovornik ima tudi varuh človekovih pravic oziroma njegov namestnik skladno s tretjim odstavkom 213. b člena neomejen dostop do pripornikov. V četrtem odstavku navedenega člena pa so določeni pogoji za omejitev stikov pripornika z osebami zunaj zavoda in glede nadzora pisemskih in drugih pošiljk. Vendar, če tako zahtevajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen pripor, lahko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca s pisnim sklepom odredi nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov pripornika z osebami zunaj zavoda, po vložitvi obtožnice do pravnomočnosti sodbe pa ima pravico iz četrtega odstavka tega člena predsednik senata. Glede na povsem jasno zakonsko določbo so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moral predsednik senata ugotoviti, da je obtoženi begosumen, saj je obtoženec v priporu iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Kot je bilo že poudarjeno v tej odločbi je izdaja sklepa po četrtem odstavku 213. b člena ZKP vezana za razloge, zaradi katerih je bil odrejen pripor ter na predlog državnega tožilca in v konkretnem primeru tudi na očitke iz pravnomočne obtožnice, ki so tudi tiste relevantne okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepa nadzora po določbi četrtega odstavka 213. b člena ZKP.

11. Zagovornik obtoženega A. A. trdi, da v sklepu ni razlogov o ugotovljeni realni nevarnosti, da bo pritožnik za ponovitev očitanega mu kaznivega dejanja zlorabil telefonske, pisemske ali osebne stike z zunanjim svetom. Trdi, da so razlogi, na katere se opirata obtožnica in izpodbijani sklep, časovno odmaknjeni, da ni mogoče razumno sklepati, da bi se pritožnik brez nadzora komunikacije s komerkoli z zunanjim svetom povezal z ostalimi na svobodi živečimi člani domnevne hudodelske združbe, ker v času dosedanjega prestajanja pripora tožilstvo ni izpostavilo niti enega poskusa ali dokončanja dejanja, s katerim bi se obtoženi preko telefonske ali pisemske komunikacije z osebami zunaj zavoda ali preko stikov z zunanjimi obiskovalci, poskušal vzpostaviti ali celo vzpostavil stik s katerimkoli od članov domnevne hudodelske združbe, ki so še na prostosti. Gre za zgolj za pavšalne trditve v obtožnici, ko naj bi v času izvajanja pripora v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru obtoženi izvajal zatrjevana kazniva dejanja.

12. Pritožbeno sodišče zavrača te navedbe kot neutemeljene, saj predmet presoje predsednika senata po predlogu državnih tožilcev z dne 18. 9. 2023 ni namenjen ugotavljanju obstoja utemeljenega suma ali obstoja pripornih razlogov, saj o tem lahko odloča le funkcionalno pristojni (razpravni ali zunajobravnavni) senat, predsednik senata pa se pri odločanju po četrtem odstavku 213. b člena ZKP lahko opira le na pravnomočnost obtožnice v konkretni zadevi in pravnomočnost sklepa v zvezi s priporom ter tam navedene razloge in presojo, saj za takšno presojo, ki jo neutemeljeno pričakuje zagovornik nima zakonskega pooblastila pri odločanju o omejevalnem ukrepu nadzora pošiljk in stikov pripornika z osebami zunaj zavoda.

13. Določba četrtega odstavka 213. b člena ZKP ne določa časa trajanja nadzora komunikacije obtoženca, je pa logično, da je ta omejitev vezana na obstoj razlogov, zaradi katerih je bil odrejen pripor zoper obtoženca. Zato je zmotno stališče, da je podaljšani ukrep z izpodbijanim sklepom podaljšan za daljši čas, kot ga dopušča ZKP. Niso predmet presoje izpodbijanega sklepa navedbe o odreditvi pripora z odložnim pogojem, poleg tega so te navedbe pavšalne in v nasprotju s podatki v spisu. Dejstvo, da naj bi bila obtoženemu A. A. odvzeta prostost kasneje, kot je bila obtožencem v tem kazenskem postopku, na presojo izpodbijanega sklepa ne vpliva, poleg tega ne pomeni obtoženčeve kršitve pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Pritožbene navedbe o odreditvi pripora na zalogo oziroma z odložnim pogojem, o različnem času priprtja obtožencev v tem kazenskem postopku, o dopustnosti trajanja pripora od vložitve obtožnice do izreka sodbe, ne morejo omajati razlogov in zaključkov izpodbijanega sklepa.

14. V nasprotju s prepričljivejšimi razlogi o neogibnosti ukrepa, primernosti in sorazmernosti so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje te presoje v izpodbijanem sklepu ni opravilo, saj je razloge najti v točki 14 za obtoženega A. A. 15. Zagovornik ne upošteva, da se v opisu pravnomočne obtožnice med drugim obtoženemu A. A. očitajo kazniva ravnanja tudi za čas, ko je bil v priporu v kazenski zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kopru in da so dejansko določeni člani hudodelske združbe neznani, na begu, ali na prostosti in bi se lahko obtoženi, ki je v priporu, brez nadzora njegove komunikacije in stikov z drugimi izven zavoda, z drugimi člani hudodelske združbe povezal ali preko drugih oseb z njimi vzpostavil stik zaradi ponovnega izvrševanja kaznivih dejanj s prepovedano drogo. Le navedeno utemeljuje z izpodbijanim sklepom podaljšani izrečeni ukrep nadzora obtoženčevih komunikacij z zunanjim svetom, saj to zahteva razlog, iz katerega je obtožencu omejena osebna svoboda, to je s pravnomočnim sklepom o odreditvi pripora in ugotovljene ponovitvene nevarnosti. Zato so neutemeljene ponovno zatrjevane pritožbene navedbe, da v času prestajanja pripora v tej kazenski zadevi obtoženi preko staršev ali drugih oseb, ni poskušal vzpostaviti in ni vzpostavil stikov z drugimi domnevnimi člani hudodelske združbe. Gre le za golo trditev, ki glede na v opisu pravnomočne obtožnice in v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora navedene okoliščine, ni prepričljiva.

16. Izvrševanje pripora je povezano z omejitvijo pravice do zasebnega in družinskega življenja, ki je varovano s 35. členom Ustave in 8. členom EKČP, kar velja tudi za pravico do komunikacijske zasebnosti. Ni nezakonito in neustavno in v neskladju z EKČP, da se izpodbijana omejitev razteza tudi na obtoženčeva starša. Kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, ima obtoženi lahko telefonske stike z drugimi osebami, vendar le po predhodnem dovoljenju predsednika senata le na vnaprej javljeno telefonsko številko, pri čemer se telefonski razgovori in stiki priprtega z obiskovalci opravijo pod nadzorom, prav tako lahko obtoženi prejema in pošilja pisemske in druge pošiljke, ki pa se pred odpošiljanjem oziroma pred izročitvijo pregledajo, prav tako ostajajo v veljavi dosedanja dovoljenja predsednika senata za telefonske sklice in skype stike za določene osebe in določene telefonske številke v določenih časih, ki so bila izdana po 30. 5. 2023. To pomeni, da je obiskovanje družinskih članov in komunikacija z njimi nedvomno omejena, vendar dopustno, ker je ukrep nujen in primeren za dosego zaželjenega ustavno dopustnega cilja in sorazmeren, kar je pravilno ugotovljeno tudi v izpodbijanem sklepu.

17. Zagovornik trdi, da omejitveni ukrepi iz izpodbijanega sklepa niso predlagani zato, da bi se pritožniku preko drugih oseb onemogočilo oziroma preprečilo vzpostaviti stik s člani domnevne hudodelske združbe, ki so na prostosti, zaradi ponovitve izvrševanja kaznivih dejanj s prepovedano drogo, ker če bi to držalo, bi bil tak ukrep s strani državnih tožilcev predlagan že ob sami odreditvi pripora in ne šele ob "nastanku" obvestila GPU NPU z dne 9. 5. 2023. Trdi, da 209. in 213.b členu ZKP razloga ogroženosti življenja policistov, sodnikov in tožilcev, kar naj bi izhajalo iz navedenega obvestila GPU NPU z dne 9. 5. 2023, ne predvideva kot zakonsko določen razlog za odreditev dodatnih omejitev pripornika in naj bi zato tožilstvo pravi razlog za obravnavane omejitve prilagodilo razlogom iz četrtega odstavka 213.b člena ZKP, ki jih je izpodbijani sklep nekritično povzel. Zato se po oceni pritožnika postopek izvajanja pripora nad obtožencem izvaja na nepošten in nezakonit način, v nasprotju z določilom 213.b člena ZKP in pravice iz 6. člena EKČP, s čimer je omajan tudi videz nepristranskosti predsednika senata, ki odloča v tej zadevi.

18. Z navedenimi pritožbenimi navedbami in očitki ter razmišljanji zagovornika se pritožbeno sodišče ne strinja. Višje sodišče v Ljubljani je že v sklepu z dne 11. 10. 2023 pojasnilo, da lahko tožilstvo predlog za nadzor pošiljk in stikov pripornika z osebami zunaj zavoda po četrtem odstavku 213.b člena ZKP poda kadarkoli v času izvrševanja pripora, ki je odrejen v konkretni kazenski zadevi in da lahko tožilstvo upošteva tudi nove okoliščine, spisovno dokumentacijo, s katerimi podkrepi razlog za odreditev navedenega ukrepa. Dvoma v nepristranost predsednika senata v tej kazenski zadevi, ki je odločal o predlogu tožilstva za podaljšanje ukrepa, pritožnik s pavšalnimi pritožbenimi navedbami ni vzbudil, zato je njegova pritožba tudi v tem delu neutemeljena. Dodatno še k pritožbeni navedbi dodaja pritožbeno sodišče, da ker še niso potekli roki iz petega odstavka 207. člena ZKP, glede trajanja pripora po vložitvi obtožnice, so neutemeljene tudi navedbe, da bi bilo potrebno pripor odpraviti in tudi nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov obtoženca z osebami zunaj zavoda.

19. Ker po vsem povedanem omejitev stikov in nadzor pošiljk za oba obtoženca temelji na zakonu in zasleduje legitimen cilj, in ker pritožbeni razlogi obeh pritožnikov niso podani, je pritožbeno sodišče njuni pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni.