Jedro

V postopku javnega naročanja nastopata naročnik in ponudnik kot stranki v premoženjskopravnih razmerjih, za katera veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava. Ponudnikom je varstvo njihovih pravic zagotovljeno v revizijskem postopku po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja in v nadaljevanju sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti. Odločbe, izdane v postopku oddaje javnega naročila, zato nimajo narave posamičnega upravnega akta in je zoper te odločbe sodno varstvo v upravnem sporu izključeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 15. 9. 2006, s katerim je ta v postopku izbire najugodnejšega ponudnika za postavitev neprometnih znakov (plakatnih panojev – veliki „jumbo“ panoji) izbrala družbo A. d.o.o. 2. Po presoji sodišča prve stopnje izpodbijani akt ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Ne gre za dokončni posamični akt iz drugega odstavka 1. člena ZUS v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZUS. Izpodbijani akt tudi nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari, v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP. Uporaba določb ZUP tudi ni predvidena v Odloku o neprometnih znakih v Občini B., na podlagi katerega je bil izpodbijani akt izdan. V obravnavani zadevi je tožena stranka, ki je sicer lokalna skupnost, nastopala kot gospodarski subjekt – naročnik zbiranja ponudb, zato je izpodbijani sklep akt poslovanja, izdan v postopku razpolaganja z občinskim premoženjem.

3. V pritožbi tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 75. člena ZUS. Navaja, da Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini B. uvršča plakatiranje med izbirne lokalne javne službe, ki jo na podlagi podeljene koncesije opravlja koncesionar. Ker je odločba o podelitvi koncesije posamični akt državnega organa oziroma lokalne skupnosti, s katerim je odločeno o pravici ali pravni koristi, mora biti zoper to odločbo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Sklicuje se na odločbo Državne revizijske komisije z dne 4. 10. 2001 in poudarja, da kršitev postopka s strani tožene stranke ne more vplivati na pravno naravo in na pravno varstvo zoper izpodbijani akt. Navaja še, da za postavitev neprometnih znakov občinski organ izda upravno odločbo. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

K 1. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Od vprašanja, ali je postavljanje neprometnih znakov v Občini B. izbirna lokalna javna služba, ki jo opravlja koncesionar na podlagi koncesije, ali pa se izvajalec za opravljanje te dejavnosti določi po postopku oddaje javnega naročila, je odvisna pravna narava izpodbijanega sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika in tudi pravica do sodnega varstva v upravnem sporu. Tožena stranka (lokalna skupnost) je izpodbijani sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika za postavitev neprometnih znakov izdala v postopku oddaje naročila male vrednosti po Zakonu o javnih naročilih – ZJN-1 (Ur. l. RS, št. 36/2004-UPB1) in Navodilu za oddajo naročil male vrednosti z dne 30. 8. 2004. Tožeča stranka taki izbiri najugodnejšega ponudnika nasprotuje.

6. Postopek izbire koncesionarja in podelitev koncesije se vodi po določbah ZUP in je zoper odločbe o izbiri koncesionarja zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Postopek oddajanja javnih naročil pa je po svoji vsebini premoženjskopravne narave, razmerje med naročnikom in ponudnikom pa je primerljivo z ureditvijo ponudbe po 24. členu Obligacijskega zakonika - OZ. Zato ponudniki – država in drugi uporabniki proračunskih sredstev v teh razmerjih ne izvajajo oblastne funkcije, temveč nastopajo kot stranke v premoženjskopravnih razmerjih, za katera veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava (enako odločbe Ustavnega sodišča U-I-169/00 z dne 14. 11. 2002, U-I-368/02 z dne 21. 10. 2004, Up-668/06 in U-I90/07 z dne 22. 3. 2007). Ponudnikom je v postopku javnega naročanja pravno varstvo njihovih pravic zagotovljeno v revizijskem postopku po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja – ZRPJN (Ur. l. RS, št. 95/2005-UPB3) in v nadaljevanju sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti (peti dostavek 23. člena ZRPJN). Odločbe, izdane v revizijskem postopku, in odločbe naročnika v postopku oddaje javnega naročila zato nimajo narave posamičnega upravnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah ali pravnih koristih ponudnikov (57. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-238/07 z dne 2. 4. 2009) in je zoper te odločbe sodno varstvo v upravnem sporu izključeno.

7. V pritožbi tožnik zatrjuje, da je postavljanje neprometnih znakov izbirna lokalna javna služba, ki se opravlja na podlagi koncesije, in se pri tem sklicuje na Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini B. Te pritožbene navedbe pa niso utemeljene. V Odloku o gospodarskih javnih službah v Občini B. (v nadaljevanju Odlok) je bilo plakatiranje res določeno kot izbirna lokalna javna služba (9 B točka 4. člena). Ti dve določbi Odloka pa sta bili na podlagi 2. in 4. člena Odloka o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah v občini B. iz prvotnega besedila Odloka črtani. Skladno s temi spremembami je bil spremenjen tudi Odlok o neprometnih znakih v Občini B., ki v določbi 2. člena določa, da se za neprometne znake izbere najugodnejši ponudnik.

8. Glede na tako ureditev v občinskih predpisih je v tem upravnem sporu izpodbijani akt pravilno izdan v postopku javnega naročanja, kjer naročnik in ponudnik nastopata kot stranki v premoženjskopravnih razmerjih, za katera veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava. Tak akt zato nima narave dokončnega upravnega akta po določbah ZUS, kar je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa je skladen tudi z upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je v svojih odločbah že zavzelo stališče, da naročnik javnega razpisa nastopa kot gospodarski subjekt in je zato akt o oddaji javnega naročila akt poslovanja (I Up 339/99 z dne 14. 10. 1999 in I Up 656/99 z dne 26. 9. 2001). Ker akt o izbiri najugodnejšega ponudnika ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, ki je ob predhodnem preizkusu tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS tožbo zavrglo.

9. Predmet presoje v obravnavani zadevi ni akt o postavitvi neprometnih znakov, zato so tožbene navedbe v tej smeri pravno nepomembne in ne vplivajo na odločitev v obravnavani zadevi.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K 2. točki izreka:

11. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).