Jedro

Šele s sprejemom usklajenega ustanovitvenega akta s spremenjenimi določbami ZUJIK-B je bila dana pravna podlaga za imenovanje oz. izvolitev članov Sveta NUK, dosedanji člani sveta javnega zavoda NUK pa so bili pristojni, da opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja novega sveta. To pomeni, da so bili pristojni tudi za predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja; tožena stranka pa je lahko uporabila tudi fikcijo pozitivnega mnenja, ker predhodnega mnenja v določenem 30-dnevnem roku ni prejela.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevka za povrnitev stroškov tožnika in toženke se zavrneta.

Obrazložitev

: Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kulturo A.A. imenovalo za ravnateljico javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s prvim naslednjim dnem po preteku 60-ih dni od pravnomočnosti te odločbe, za obdobje petih let. V obrazložitvi je navedlo, da je bila A.A. imenovana z odločbo, št. ... z dne 15. 7. 2008 za ravnateljico NUK za dobo petih let, na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 45/2008. Zoper navedeno odločbo se je pritožil tožnik, Upravno sodišče RS pa je s sodbo, opr. št. U 1757/2008-7 z dne 5. 8. 2008 tožbi delno ugodilo tako, da je izpodbijana akta tožene stranke, št.... z dne 9. 7. 2008 in št. ... z dne 15. 7. 2008 odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, v preostalem delu pa je tožbo zavrnilo. Upravno sodišče je tožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na tožbeni ugovor glede pravne neveljavnosti mnenja Sveta NUK. V nadaljevanju ministrstvo obrazlaga potek izbirnega postopka, ki ga je vodila razpisna komisija za izvedbo javnega razpisa. Komisija je pregledala prijave z življenjepisom, s kandidati opravila razgovor, preverila njihovo strokovno usposobljenost na podlagi predloženega načrta vodenja in poslovanja knjižnice in jim je zastavila enaka vprašanja. Pripravila je ocenjevalni zapisnik na podlagi razpisnih pogojev, priloženega načrta vodenja in poslovanja knjižnice ter zastavljenih vprašanj, ki si jih je predhodno pripravila za izvedbo ustnega pogovora. V primerjavi z ostalima kandidatoma je izbrana kandidatka dosegla najvišje število točk, in sicer 20 od maksimalno možnih 21 točk. Minister je po pregledu zapisnika o opravljenih pogovorih s kandidati ter ocen strokovne usposobljenosti in kompentenc kandidatov izbral A.A. za ravnateljico javnega zavoda NUK, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje in je dosegla najvišje število točk. Ministrstvo je v skladu s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 1757/2008-7 z dne 5. 8. 2008 ponovilo izbirni postopek v delu, ki se nanaša na zahtevo za pridobitev predhodnega mnenja Sveta NUK. Skladno z določbo 1. odstavka 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-ZUJIK-UPB1 in 56/08, v nadaljevanju: ZUJIK) in 10. člena Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (Uradni list RS, št. 85/08) je ministrstvo z dopisom z dne 22. 9. 2008, ki ga je NUK prejel 26. 9. 2008, vršilca dolžnosti ravnatelja NUK zaprosilo k čimprejšnjemu sklicu prve konstitutivne seje Sveta NUK in hkrati zaprosilo za predhodno mnenje Sveta NUK k izbrani kandidatki za ravnateljico javnega zavod NUK. Skladno z 10. členom novele ustanovitvenega akta NUK je bil ravnatelj oziroma vršilec dolžnosti ravnatelja dolžan sklicati prvo konstitutivno sejo Sveta zavoda najpozneje v 30-ih dneh, ko je imenovana oziroma izvoljena večina članov Sveta zavoda. Tri člane Sveta od petih je Vlada RS imenovala dne 4. 9. 2008, enega manjkajočega člana pa dne 24. 9. 2008, o čemer je bil vršilec dolžnosti ravnatelja tudi obveščen. Glede na to, da je rok za konstituiranje Sveta potekel 3. 10. 2008, bi moral novi Svet do izteka zakonsko določenega roka (25. 10. 2008) podati ministru svoje mnenje. Ker Svet zavoda v 30-ih dneh mnenja ni podal, se po 4. odstavku 36. člena ZUJIK šteje, da je mnenje pozitivno. Skladno z navedenim ter po prejemu mnenja Strokovnega sveta (dopis Strokovnega sveta NUK z dne 3. 7. 2008, v prilogi katerega je mnenje 3. seje Strokovnega sveta, ki je v točki pod Ad 2 ugotovil, da je izbrana kandidatka A.A. strokovno ustrezna za ravnateljico NUK), je minister za kulturo odločil tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.

Ministrstvo je pod številko ... dne 5. 12. 2008 izdalo obvestilo o izidu razpisa, da se tožnik ne izbere za zasedbo delovnega mesta ravnatelja javnega zavoda NUK. Iz obrazložitve izhaja, da ministrstvo tožnika obvešča, da je bila na javnem razpisu v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 1757/2008-7 z dne 5. 8. 2008 in popravnim sklepom opr. št. U 1757/2008-32 z dne 20. 11. 2008 za ravnateljico javnega zavoda NUK imenovana A.A. Ministrstvo navaja, da je dne 9. 5. 2008 ponovilo javni razpis za ravnatelja NUK, ker na prvem razpisu, objavljenem 11. 1. 2008 nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran. V ponovljenem javnem razpisu pa je bila z odločbo št. ... z dne 15. 7. 2008 imenovana A.A. za ravnateljico javnega zavoda NUK za dobo petih let. Upravno sodišče RS pa je po tožbi tožnika zoper odločbo o izbiri ravnateljice in obvestilo o izidu razpisa z dne 15. 7. 2008 oba akta odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek v delu, ki se nanaša na tožbeni ugovor glede pravne neveljavnosti mnenja Sveta NUK. V ostalem razlogi obvestila sledijo razlogom odločbe o imenovanju ravnateljice z dne 5. 11. 2008, ministrstvo pa še dodaja, da je k pozivu za izdajo predhodnega mnenja Sveta NUK o izbrani kandidatki z dne 22. 9. 2008 poleg prijave A.A. priložilo tudi prijave preostalih kandidatov, ki so formalno izpolnjevali razpisne pogoje, med drugim tudi tožnikovo prijavo. Ker Svet zavoda v zakonsko določenem roku 30-ih dni (do 25. 10. 2008) mnenja ni podal, se po 4. odstavku 36. člena ZUJIK šteje, da je mnenje pozitivno.

Tožnik v tožbi navaja, da ima izpodbijana odločba iste pravne pomanjkljivosti kot obvestilo o izidu razpisa št. ... z dne 15. 7. 2008 in odločba št. ... z dne 15. 7. 2008, ki sta bili odpravljeni s sodbo in sklepom naslovnega sodišča, opr. št. U 1757/2008-7 z dne 5. 8. 2008 v zvezi s popravnim sklepom, opr. št. U 1757/2008-32 z dne 20. 11. 2008, ker je bila izpodbijana odločba izdana, ne da bi tožena stranka pridobila pravno veljavno predhodno mnenje Sveta NUK. Pri izdaji odločbe je zato tožena stranka kršila za izvedbo razpisa določeni postopek. V skladu z 2. odstavkom 36. člena ZUJIK in 10. členom Sklepa o ustanovitvi je bila tožena stranka dolžna pred odločitvijo pridobiti predhodno mnenje Sveta in Strokovnega sveta. Tretji odstavek 36. člena ZUJIK izrecno določa, da predhodno mnenje ne sme biti omejeno le na kandidata po ustanoviteljevem izboru, kar pomeni, da je ustanovitelj pred svojo odločitvijo dolžan pridobiti mnenje Sveta in Strokovnega sveta o prijavljenih kandidatih. Mnenje obeh Svetov je lahko bistveno tudi pri presoji izpolnjevanja pogojev in meril, določenih z razpisom. Institut predhodnega mnenja Sveta in Strokovnega sveta je tudi edina pot opredelitve zaposlenih v javnem zavodu o kandidatih za direktorja. Predhodni mnenji Svetov sta obvezni ter bistveni za zakonitost postopka. Tožena stranka pa za kandidate, ki so se prijavili na razpis z dne 9. 5. 2008, ni na zakonit način pridobila predhodnega mnenja Sveta ter je tako prekršila predpisani postopek, ta kršitev pa je bistveno vplivala na odločitev. Tožena stranka ob ponovnem odločanju o izbiri direktorja NUK po razpisu z dne 9. 5. 2008 ni upoštevala pravnega mnenja iz sodbe Upravnega sodišča, opr. št. U 1757/2008-7, da tožena stranka lahko pravno veljavno odloči o imenovanju ravnatelja NUK le v primeru, če ima Svet NUK možnost podati pravno veljavno predhodno mnenje o kandidatih v zakoniti sestavi, v kateri je vsaj eden član iz vrst predstavnikov delavcev. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 7. člen Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda NUK (Uradni list RS, št. 85/08), ki določa, da se Svet knjižnice konstituira na svoji prvi konstitutivni seji, ki jo skliče ravnatelj najpozneje v 30-ih dneh, ko je imenovana, izvoljena oziroma predlagana večina članov Sveta. Zoper to nezakonito določbo je NUK vložila tožbo na Upravnem sodišču, ker takšna določba postavlja člane Sveta v neenakopraven položaj in je besedilo nejasno in samo s seboj v nasprotju. Zavajajoča je tudi trditev tožene stranke, da je rok za konstituiranje Sveta NUK potekel dne 3. 10. 2008, ko naj bi bila imenovana večina članov in takšna trditev nima podlage v predpisih niti v ustanoviteljskem aktu NUK. Formulacija 3. odstavka 10. člena Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda NUK – "imenovana oziroma izvoljena večina" pomeni, da je potrebna za konstituiranje večina imenovanih ter poleg tega tudi večina izvoljenih. Konstituiranje Sveta namreč ni mogoče, če ni vzpostavljene možnosti, da bi zaposleni imeli svojega izvoljenega predstavnika na konstitutivni seji Sveta. Takšno stališče je zavzelo že Ustavno sodišče RS v svoji odločbi, št. U-I-276/2005 z dne 5. 7. 2007, kjer je navedlo, da je ureditev, ki izključuje možnost sodelovanja delavcev v Svetu javnih zavodov na področju kulture, neskladna s 5. členom Ustave RS. Ker je bil predstavnik zaposlenih v Svetu NUK izvoljen 6. 11. 2008, se je 30-dnevni rok za sklic konstitutivne seje Sveta NUK iztekel šele dne 6. 12. 2008. Ustanoviteljski akt v 10. členu tudi določa instrukcijski rok za sklic konstitutivne seje. Tako na primer Sklep o ustanovitvi javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 65/08) določa rok treh mesecev od uveljavitve tega sklepa. Pomanjkljivi ustanoviteljski akt NUK pa nima določbe, do kdaj po uveljavitvi novega akta se mora konstituirati novi Svet zavoda, pri čemer je trimesečni rok od uveljavitve Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi NUK potekel 29. 11. 2008. Ker je konstitutivna seja Sveta NUK sklicana za 26. 11. 2008, tako nikakor ni mogoče šteti, da gre za zamudo pri konstituiranju Sveta NUK. Tožnik je na zahtevo tožene stranke, ki jo je prejel dne 26. 9. 2008, sklical prvo konstitutivno sejo Sveta NUK za dne 4. 10. 2008, konstitutivna seja pa ni bila opravljena, ker se je večina imenovanih članov Sveta – predstavnikov tožene stranke – opravičila (predstavnik zaposlenih pa še ni bil izvoljen). Tožena stranka svoje zahteve z dne 22. 9. 2008 za obravnavo "podaje mnenja Sveta o izbrani kandidatki" ni posredovala na pravi naslov, to je predsedniku Sveta NUK, saj Svet še ni bil konstituiran in tako še ni imel izvoljenega predsednika. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi tudi nepravilno sklicuje na 36. člen ZUJIK, da se šteje, da je mnenje pozitivno, saj ta določba pride v poštev le v primeru, če je Svet konstituiran. Ker je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, ne da bi pridobila predhodno mnenje Sveta NUK, je zakrivila bistveno kršitev določb upravnega postopka. Dalje navaja, da se v obravnavanem primeru tudi ni mogoče sklicevati na staro sestavo Sveta. Svet javnega zavoda zaradi razveljavitve 42. člena ZUJIK -UPB1 (odločba Ustavnega sodišča RS z dne 5. 7. 2007, opr. št. U-I-276/2005) ne more pravno veljavno odločati do izvolitve novega Sveta javnega zavoda, ki bo sestavljen skladno s spremembo zakona (Uradni list RS, št. 56/08 z dne 6. 6. 2008) in Sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda NUK. Ustavno sodišče RS je s citirano odločbo razveljavilo 42. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02 in 53/07), pri tem pa določilo, da razveljavitev 42. člena začne učinkovati 9 mesecev po objavi odločbe, tj. 21. 4. 2008. Novela ZUJIK, ki je določila sestavo Sveta javnega zavoda skladno s citirano odločbo Ustavnega sodišča, je bila objavljena šele 6. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 56/08). Sveti javnih zavodov na področju kulture (zaradi zamude zakonodajalca) tako v času po 21. 4. 2008 do imenovanja v novi sestavi skladno z Novelo ZUJIK, nimajo legitimitete ter ne morejo zakonito odločati o nobeni zadevi iz pristojnosti Sveta javnega zavoda. Tolmačenje, da se v primeru razveljavitve 42. člena ZUJIK "podaljša" protiustavna ureditev (da ne bi bilo pravne praznine), bi pomenilo negiranje citirane odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je očitno presodilo, da ureditev iz 42. člena ZUJIK dopušča razveljavitev ter tako tudi dopustilo možnost nastanka pravne praznine, če ne bi prišlo pravočasno do uskladitve protiustavne norme. Poleg navedenega izpodbijana odločba tudi ni zakonita iz razloga, ker je dr. B.B., ministru za kulturo, kot zakonitemu zastopniku ministrstva, ki je bil sicer pristojen za izdajo izpodbijane odločbe, že pred njeno izdajo prenehala njegova funkcija. Izpodbijane odločbe pa se tudi ne da preizkusiti, ker ji manjkajo bistvene sestavine, saj je izrek pomanjkljiv, vsebinsko izražen v pogojniku, manjka pa mu tudi določljiv datum, s katerim se kandidat imenuje za ravnatelja javnega zavoda NUK. Pomanjkljiva obrazložitev odločbe kaže tudi na to, da je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje. V primeru, če je sicer nezakonito odločala po prostem preudarku, pa uporabe le-tega ni obrazložila. Izpodbijana odločba vsebuje tudi napačen pravni pouk, saj navaja, da je možno upravni spor sprožiti v roku 30-ih dni, Zakon o zavodih, ki ga je šteti kot lex specialis pa v primeru razpisa za imenovanje direktorja javnega zavoda v 36. členu določa 15 dnevni rok za sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Bistvena pomanjkljivost izpodbijane odločbe je tudi v tem, da se sklicuje na odločitve "razpisne komisije", ki jo Sklep o ustanovitvi NUK, ZZ ter ZUJIK ne predvidevajo, pa tudi sicer je bila "razpisna komisija" strokovno nekompetentna, na kar kaže sama obrazložitev izpodbijane odločbe. Izpodbijana odločba temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, ker izbrana kandidatka po mnenju tožnika ne izpolnjuje v razpisu zahtevane pogoje o delovnih izkušnjah. Podrejeno tožnik predlaga, da sodišče ugotovi, da je razpis z dne 9. 5. 2008 nezakonit ter odpravi razpis in vse akte in dejanja tožene stranke po tem razpisu. Tožena stranka je namreč v razpisu v nasprotju s Sklepom o ustanovitvi javnega zavoda NUK spremenila besedilo predpisanih pogojev, ki se v razpisu glasi "aktivno znanje slovenskega jezika in višja raven znanja najmanj enega svetovnega jezika", dočim Sklep o ustanovitvi javnega zavoda NUK (Uradni list RS, št. 46/03) v 10. členu določa, da se zahteva poleg ostalih pogojev tudi aktivno znanje slovenskega jezika in najmanj enega svetovnega jezika. Navaja tudi, da je glede na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 614/2008-14 z dne 3. 6. 2008 drugi razpis z dne 9. 5. 2008 neveljaven, saj je tožena stranka po citirani sodbi dolžna ponovno odločiti o vlogah na podlagi razpisa z dne 11. 1. 2008. Prvi razpis z dne 11. 1. 2008 pomeni procesno predpostavko, ki ovira uvedbo novega upravnega postopka – drugega razpisa z dne 9. 5. 2008. Tožnik je dne 29. 12. 2008 sodišču posredoval pripravljalno vlogo in specifikacijo tožbenega zahtevka. Navaja, da je dne 12. 12. 2008 prejel odločbo tožene stranke o neizbiri: "obvestilo o izidu razpisa" št. ... z dne 5. 12. 2008, v kateri tožena stranka ponovno nepravilno navaja, da je rok za konstituiranje Sveta NUK potekel 3. 10. 2008, ter da bi moral Svet podati predhodno mnenje do 25. 10. 2008. Kot dokaz, da tožena stranka sama priznava, da je odločila nepravilno, prilaga dopis tožene stranke z dne 6. 11. 2008, v katerem tožnika obvešča o začetku postopka o razrešitvi tožnika zaradi domnevnega nespoštovanja predpisov pri sklicu konstitutivne seje Sveta NUK ter tožnikovo izjavo o razlogih za razrešitev z dne 24. 11. 2008, ter dopis z dne 11. 12. 2008, s katerim je tožena stranka tožnika obvestila, da po ponovni preučitvi zadeve ugotavlja, da ni razlogov za razrešitev tožnika kot v.d. ravnatelja NUK ter da se postopek ustavi. Sodišču predlaga, da odločbo tožene stranke št. ... z dne 5. 11. 2008 in odločbo obvestilo o izidu razpisa, št. ... z dne 5. 12. 2008 odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, oziroma podrejeno, da odpravi razpis z dne 9. 5. 2008, objavljen v Uradnem listu RS, št. 45/2008 in vse akte in dejanja ter upravne odločbe tožene stranke v zvezi s tem razpisom. Odloči naj tudi, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti vse sodne stroške tega postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka zavrača tožbene navedbe kot neutemeljene. Navaja, da je v ponovljenem postopku v celoti spoštovala veljavne predpise. Z uveljavitvijo ZUJIK-B je bila vzpostavljena pravna podlaga za delovanje Svetov javnih zavodov s področja kulture v stari sestavi. ZUJIK-B je namreč v 2. členu določil, da je Svet javnega zavoda sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja ter predstavnikov delavcev, ki imajo v Svetu zavoda najmanj enega in največ do 1/3 tretjine članov v Svetu, kot tudi, da se v ustanovitvenem aktu podrobneje določi sestavo in način delovanja Sveta. V prehodni določbi 9. člena pa je določen 6-mesečni rok, v katerem so ustanovitelji dolžni uskladiti ustanovitvene akte. Tako je bil na podlagi ZUJIK-B sprejet Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (Uradni list RS, št. 85/08), ki v 2. členu določa sestavo, način imenovanja, konstituiranja in delo Sveta, v prehodni določbi 10. člena pa natančneje določa, do kdaj se razpišejo prve volitve predstavnika delavcev v Svet zavoda, do kdaj Vlada RS imenuje člane Sveta in do kdaj ravnatelj skliče prvo konstitutivno sejo Sveta. V zadnjem odstavku tega člena je tudi določeno, da dosedanji člani Sveta zavoda opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja novega Sveta v skladu z Novelo ustanovitvenega akta NUK. Odločba Ustavnega sodišča RS se je nanašala na odpravo določbe ZUJIK iz leta 2002 ter njegove uskladitve z Ustavo RS in ne direktno na ustanovitvene akte. Zato tožena stranka poudarja, da je novela ustanovitvenega akta skladna z veljavnim zakonom in da je izpodbijana prehodna določba na zakonu utemeljena. Tolmačenje določb novele ustanovitvenega akta, ali bodo imeli zaposleni predstavnika na konstitutivni seji ali ne, ni odvisno od ustanovitelja, temveč od organizacije in izpeljave volitev. Konstitutivna seja se skliče, ko je imenovana oziroma izvoljena večina članov Sveta. Dikcija je povsem jasna, saj izhaja iz tega, da ustanovitelj člane imenuje, delavca pa zaposleni izvolijo na volitvah. Tožena stranka tudi meni, da je uveljavljena ureditev v skladu s splošno javno koristjo in da ni nobene utemeljitve za drugačno ureditev. NUK ne more delovati brez organa upravljanja, saj ravnatelj ali Strokovni svet ne moreta prevzeti njegovih pristojnosti. Po zadnjem odstavku 10. člena novele ustanovitvenega akta NUK je bil do konstituiranja novega Sveta pristojen za podajo predhodnega mnenja Svet v stari sestavi. Tega ni storil ne stari ne novi Svet vse do 5. 11. 2008, tj. do izdaje odločbe o imenovanju nove ravnateljice. Od prejema dopisa tožene stranke z dne 26. 9. 2008 do izdaje odločbe je preteklo več kot 30 dni, zato je tožena stranka ravnala v skladu s 4. odstavkom 36. člena ZUJIK. Tožena stranka prav tako zavrača tožbene navedbe, da dr. B.B., minister za kulturo, ni bil več pristojen za izdajo izpodbijane odločbe. Tožena stranka nadalje poudarja, da v skladu s 1. odstavkom 36. člena ZUJIK direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj, s tem, da je v skladu s 1. odstavkom 10. člena ustanovitvenega akta NUK za ravnatelja lahko (ni pa nujno) imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev določenih v Zakonu o delovnih razmerjih izpolnjuje še posebne pogoje, določene v Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda. Pri prijavi na javni razpis namreč ne gre za vnaprej določeno pravico biti izbran ob izpolnjevanju razpisnih pogojev; kandidati, ki se javijo na razpis, imajo ob izpolnjevanju zakonitih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani (U 1777/2006). Toženi stranki je tako pridržana presoja glede profesionalnih kriterijev, ki so vezani na naravo in potrebe razpisanega delovnega mesta. Tožena stranka se tudi ne strinja s tožbenimi navedbami, da izpodbijana odločba ni izdana v skladu s predpisi. Pojasnjuje, da izrek odločbe ni izražen v pogojniku in tudi datum je točno določljiv, ni pa datumsko določen. Zavrača kot brezpredmetne ponovne tožnikove obtožbe, ki se nanašajo na delo strokovne komisije pri presoji in izbiri kandidatke. Po mnenju tožene stranke je bila presoja strokovne komisije in izbira predvsem strokovna, saj je komisija tehtala med predloženimi strokovnimi zamislimi treh kandidatov/kandidatk in se je odločila za najbolj domišljeno in najbolj pogumno. Slednje je podrobno in tehtno obrazloženo tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato navedba tožnika, da preizkus odločbe ni mogoč, ne drži. Prav tako se tožena stranka ne strinja, da je v ponovljenem javnem razpisu z dne 9. 5. 2008 priredila bistveni del razpisa v delu, kjer se zahteva aktivno znanje slovenskega jezika in najmanj enega svetovnega jezika. Od septembra 1999 dalje v Sloveniji namreč ni več možno dobiti javno veljavnih potrdil o aktivnem/pasivnem znanju tujega jezika. Izobraževalni programi v Sloveniji so pripravljeni na dveh ravneh "osnovni" in "višji", kar ustreza prejšnjemu poimenovanju "aktivno" in "pasivno". Tožena stranka je v ponovljenem razpisnem postopku tako le v besedilu razpisa popravila terminologijo s tem, da je zahtevnost pogoja znanja najmanj enega svetovnega jezika ostala enaka (aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika = višje znanje enega svetovnega jezika). Tožena stranka je nadalje podala tudi odgovor na pripravljalno vlogo tožnika in specifikacijo tožbenega zahtevka, v katerem je ponovila vse svoje navedbe, podane v odgovoru na tožbo. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno in tožniku naloži plačilo stroškov postopka.

Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 24. 2. 2009 zavrača navedbe tožene stranke, da je pri imenovanju direktorice postopala zakonito. Svet v stari sestavi, ki je imel pravno podlago za delovanje v razveljavljenem 42. členu ZUJIK, v obravnavanem primeru ni imel osnove za delovanje, kar je ugotovilo tudi Upravno sodišče RS v sodbah, opr. št. U 1757/2008 in U 1756/2008. Tožena stranka glede na to ni pozvala Sveta v stari sestavi, da poda mnenje k predlogu za imenovanje ravnatelja NUK in je izrecno zahtevala, da predhodno mnenje poda novi Svet. Z dopisom z dne 26. 9. 2008 je tožena stranka zaprosila v.d. ravnatelja, da uvrsti na dnevni red konstitutivne seje Sveta oblikovanje predhodnega mnenja, za kar pa v.d. ravnatelja nima pooblastila, saj je po določbah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda NUK ravnatelj pooblaščen le za sklic prve konstitutivne seje Sveta v novi sestavi. Ravnatelj pa nima pooblastila, da razširi dnevni red konstitutivne seje z drugimi točkami dnevnega reda. Tožnik je v skladu s sklepom v roku 30 dni od njegove uveljavitve sklical konstitutivno sejo Sveta (dne 4. 10. 2008), ki pa ni uspela. Ponovo je sejo sklical dne 26. 11. 2008, in se je tedaj tudi konstituiral nov Svet z izvolitvijo predsednice Sveta in njenega namestnika. S tem so bili izpolnjeni pogoji, da tožena stranka od predsednice Sveta zahteva uvrstitev točke "oblikovanje predhodnega mnenja" na dnevni red.

Tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 9. 3. 2009 še navaja, da je v ponovljenem postopku po sodbi naslovnega sodišča, opr. št. U 1757/2008-7 odpravila v sodbi očitano kršitev postopka, in je tako celoten postopek imenovanja ravnatelja NUK izvedla pravilno in zakonito. Temu tudi pritrjuje sodba naslovnega sodišča v zadevi opr. št. U 2066/2008-15 z dne 17. 2. 2009, katero je sprožil tožnik zaradi domnevne nezakonitosti novele ustanovitvenega akta NUK. Sodišče je tožnikov zahtevek zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo ravnanje tožene stranke kot zakonito, jasno in nediskriminatorno.

A.A. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka izpodbijano obvestilo o izidu razpisa ter odločbo o imenovanju A.A. za ravnateljico javnega zavoda NUK izdala v ponovljenem postopku po sodbi naslovnega sodišča, opr. št. U 1757/2008-7 z dne 5. 8. 2008. S citirano sodbo je sodišče pritrdilo ugovoru tožnika, da predhodno mnenje Sveta NUK k imenovanju ravnateljice ni bilo pravno veljavno, ker sestava Sveta ni bila zakonita.

Izpodbijano odločbo je tožena stranka oprla na določbo 4. odstavka 36. člena ZUJIK, po katerem se šteje, da je mnenje pozitivno, če Svet oziroma Strokovni svet mnenja o kandidatu ne da v roku 30 dni. Tožnik takšni odločitvi nasprotuje in meni, da bi tožena stranka lahko zahtevala pravno veljavno predhodno mnenje le od Sveta NUK v novi sestavi, ki bi bila skladna z določbo 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 56/08, ZUJIK-B) ter 2. člena Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (Uradni list RS, št. 85/08). Ker pa se Svet v novi sestavi še ni konstituiral, tudi ni mogla nastati situacija, ki jo predvideva 4. odstavek 36. člena ZUJIK.

Sodišče takšnim tožbenim ugovorom ne more pritrditi in odločitev tožene stranke ocenjuje za pravilno in zakonito. Sodišče se ne strinja s tožnikom, da je odločba nezakonita, ker mnenja ni podal (kar je bil primer v prejšnjem postopku) Svet NUK, ki bi bil zakonito sestavljen. V času, ko je bila izdana odločba tožene stranke, št. ... z dne 15. 7. 2008, ki je bila odpravljena s sodbo naslovnega sodišča, opr. št. U 1757/2008-7 z dne 5. 8. 2008, namreč še ni bil sprejet Sklep o spremembah in dopolnitvah ustanovitvenega akta NUK, ki je pričel veljati dne 30. 8. 2008. Tedaj je dejansko prišlo do pravne praznine, ki ni omogočala ustanovitve Sveta zavoda, ki bi bil sestavljen v skladu z določbo 42. člena ZUJIK-B. Citirana določba je predpisala, da ima javni zavod Svet, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev imenuje ustanovitelj, in predstavniki delavcev zavoda, ki imajo najmanj enega člana in največ do 1/3 članov v Svetu zavoda. V 3. odstavku 42. člena ZUJIK-B pa je določeno, da se z aktom o ustanovitvi javnega zavoda podrobneje določi sestavo in način delovanja Sveta. Po določbi 9. člena ZUJIK-B so bili ustanovitelji javnih zavodov dolžni uskladiti ustanovitvene akte javnih zavodov s spremenjenimi določbami zakona najkasneje v roku 6-ih mesecev po uveljavitvi tega zakona (od 21. 6. 2008 dalje). Šele s sprejemom usklajenega ustanovitvenega akta s spremenjenimi določbami ZUJIK-B (to je od 30. 8. 2008 dalje) pa je bila dana pravna podlaga za imenovanje oziroma izvolitev članov Sveta NUK. Tako je bilo s Sklepom o ustanovitvi določeno, da štiri člane Sveta imenuje Vlada RS, enega člana pa izvolijo zaposleni v knjižnici. V 7. členu sklepa je določeno, da se Svet knjižnice oziroma Strokovni svet konstituira na svoji prvi konstitutivni seji, ki jo skliče ravnatelj najpozneje v 30-ih dneh, ko je imenovana, izvoljena oziroma predlagana večina članov Sveta knjižnice oziroma Strokovnega sveta. Na prvi konstitutivni seji člani Sveta knjižnice oziroma Strokovnega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika. Članom Sveta knjižnice in Strokovnega sveta začne teči mandat z dnem konstituiranja. 10. člen predmetnega Sklepa pa določa, da ravnatelj skliče prvo konstitutivno sejo Sveta zavoda najpozneje v 30-ih dneh, ko je imenovana oziroma izvoljena večina članov Sveta (2. odstavek 10. člena), dosedanji člani Sveta zavoda pa opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja novega Sveta v skladu s tem Sklepom (3. odstavek 10. člena). Glede na navedeno pravno ureditev so bili dosedanji člani Sveta javnega zavoda NUK pristojni, da opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja novega Sveta, kar pomeni, da so bili pristojni tudi za predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja. Tožbeni ugovor, da Svet NUK v stari sestavi glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-276/2005 ni bil pristojen za odločanje, je presojalo sodišče tudi v zadevi pod opr. št. U 2066/2008, ko je presojalo zakonitost aktov o ustanovitvi NUK. Pri tem je sodišče ugotovilo, da je v prehodnem obdobju sestava Sveta v stari sestavi skladna z zakonom. Po povedanem so neutemeljeni tudi tožben ugovori, da se tožena stranka v obravnavanem primeru neutemeljeno sklicuje na 4. odstavek 36. člena ZUJIK. Za imenovanje ravnatelja zavoda je po 1. odstavku 36. člena ZUJIK sicer predpisano predhodno mnenje Sveta in Strokovnega sveta, kar je procesna predpostavka za izdajo odločbe, neizpolnitev tega pogoja pa zakon sanira s fikcijo pozitivnega mnenja (4. odstavek 36. člena ZUJIK). Ker je bila v obravnavanem primeru vzpostavljena pravna podlaga za delovanje Sveta zavoda NUK v stari sestavi z uskladitvijo aktov o ustanovitvi z določbami ZUJIK-B, je tudi po presoji sodišča tožena stranka lahko uporabila fikcijo pozitivnega mnenja, ker predhodnega mnenja v določenem 30 dnevnem roku ni prejela. Po presoji sodišča so v zvezi z navedenim irelevantni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na neupoštevanje roka za konstituiranje Sveta NUK (ki po mnenju tožnika še ni potekel) in na neustrezno vsebino poziva tožene stranke za konstituiranje Sveta NUK in podajo predhodnega mnenja k imenovanju (ki bi moral biti po mnenju tožnika naslovljen na predsednika Sveta NUK). Po presoji sodišča je pomembno le dejstvo, da je bil tožnik v funkciji v.d. direktorja zavoda seznanjen (26. 9. 2008), da je v skladu s sodbo naslovnega sodišča, opr. št. U 1757/2008, 1. odstavkom 10. člena Sklepa o ustanovitvi zavoda in 1. odstavkom 36. člena ZUJIK potrebno v postopku imenovanja direktorja pridobiti tudi predhodno mnenje Sveta in Strokovnega sveta, ter da v nadaljnjih 30-ih dneh mnenje ni bilo posredovano toženi stranki.

Sodišče nadalje ugotavlja, da tožnik v večjem delu ponavlja tožbene ugovore, ki jih je podal že v zadevi pod opr. št. U 1757/2008 in jih je sodišče s citirano sodbo zavrnilo kot neutemeljene, in pri tem stališču sodišče vztraja, ne da bi razloge zanj ponovno navajalo. Kot neutemeljene pa zavrača tudi ugovore o bistveni kršitvi določb postopka zaradi nepravilnega izreka in pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe, prav tako pa ugovor o nepristojnosti ministra za izdajo odločbe. Pooblastilo bivšemu ministru namreč temelji na 115. členu Ustave RS.

Ker sta po presoji sodišča izpodbijana akta pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroškovni zahtevek tožnika in tožene stranke pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.