Jedro

Zavrženje tožbe je sodno dejanje, s katerim se odloči o tožbi. V primeru zavrženja tožbe ZTS-1 ne predvideva vračila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožečih strank za povrnitev plačane sodne takse.

Zoper sklep se pritožujeta tožeči stranki. Uveljavljata pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava, izpodbijata sklep v celoti in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnikoma vrne sodna taksa v višini 267,00 EUR. V pritožbi navajata, da Zakon o sodnih taksah (ZST-1) določa, da se sodna taksa vrne v primeru, ko sodišče ne opravi sodnega dejanja. Tožnika sta plačala sodno takso za tožbo in za sodbo. Do sojenja v obravnavanem primeru ni prišlo, saj je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Poleg tega taksna tarifa 1112 predvideva vračilo 2/3 sodne takse v primeru umika tožbe, odpovedi zahtevku, pripoznave zahtevka in sklenitve sodne poravnave, zato se z uporabo sklepanja z večjega na manjše lahko ugotovi, da to velja tudi za primere, ko se tožba zavrže. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima po 36. členu ZST-1 pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, kdor je plačal takso, večjo od predpisane, in kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od teh situacij. Pritožbene navedbe, da je bila plačana sodna taksa za dejanje, ki ni bilo opravljeno, saj ni prišlo do sojenja, ne držijo. Zavrženje tožbe je sodno dejanje, s katerim se odloči o tožbi. V primeru zavrženja tožbe ZTS-1 ne predvideva vračila sodne takse.

Pritožbene navedbe, da taksna tarifa 1112 predvideva vračilo 2/3 sodne takse v primeru umika tožbe, odpovedi zahtevku, pripoznave zahtevka in sklenitve sodne poravnave, zato se z uporabo sklepanja z večjega na manjše lahko ugotovi, da to velja tudi za primere, ko se tožba zavrže, niso utemeljene. Dejanja, ki jih navaja taksna tarifa 1112, so pravdna dejanja, ki jih opravijo stranke. Postopek se v teh primerih konča po volji strank. V predmetni zadevi je bila tožba zavržena, torej ne gre za dejanje strank, temveč za dejanje sodišča. Gre za dve popolnoma različni situaciji, zato uporaba analogije ni mogoča. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da ni podan ne uveljavljan pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere mora po 2. odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.