Jedro

Nasprotni udeleženec ne plačuje sprotnih stanovanjskih stroškov, kar bi ob ustrezni trditveni podlagi lahko predstavljalo ekonomsko nasilje, če bi predlagateljica navedla konkretne podatke, ki bi glede na obseg finančnih obveznosti nasprotnega udeleženca in finančne zmožnosti predlagateljice lahko predstavljali neupravičeno omejevanje upravljanja predlagateljice s skupnim premoženjem.

Pravico do povračila stroškov nepravdnega postopka ima udeleženec le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev. Takšne določbe ZPND nima, zato je treba uporabiti splošno določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne predlog predlagateljice, da se je nasprotni udeleženec dolžan izseliti iz stanovanjske hiše in opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati uporabo stanovanjske hiše, ki jo v izključno uporabo prepusti predlagateljici za dobo šestih mesecev in da ji je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške postopka (točka I), prvo sodišče je še odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške nepravdnega postopka (točka II).

2. Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je psihično nasilje v družini prisotno, ker se nasprotni udeleženec ne želi izseliti iz hiše, kljub temu, da je kupil drugo stanovanje. Predlagateljica se je razvezala takoj, ko je izvedela, da ima nasprotni udeleženec vezo z istospolnim partnerjem. S takšnim ravnanjem nasprotnega udeleženca so prizadeti vsi družinski člani. Družina živi na podeželju, kjer je ravnanje nasprotnega udeleženca vredno obsojanja in pomeni stigmatizacijo družine. Nasprotni udeleženec z nenehnim prihajanjem v hišo, nadzorom, ki ga izvaja nad predlagateljico in nad otroki, z gledanjem predlagateljice, ko spi, z brskanjem po njenih osebnih stvareh, izvaja psihično nasilje, ker pri predlagateljici vzbuja strah, ponižanje, občutek manjvrednosti in druge duševne stiske. Enake občutke doživljajo tudi otroci. Iz poročila CSD izhaja, da je družinska situacija napeta, kaotična, da so prisotni konflikti med staršema, da ni nobene komunikacije v zvezi z otroki. Sodišče bi moralo o tako intimnih in dejansko rahločutnih zadevah upoštevati okoliščino, da obstaja nasilje v toliko odtenkih, ki jih zakon ne more zaobseči in ki pušča žrtvam nasilja takšne posledice, ki jih ni mogoče hitro ozdraviti in so dejansko vidne na oškodovancih še dolgo vrsto let po prenehanju nasilja.

3. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov zoper odločitev o stroških nepravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je prvo sodišče zavrnilo predlog predlagateljice, istočasno pa odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. V konkretnem primeru je bil postopek voden izključno v interesu predlagateljice, ki je zahtevala, da se nasprotni udeleženec izseli iz skupne hiše. Predlagateljica je zato dolžna povrniti stroške postopka nasprotnega udeleženca na podlagi tretjega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (2), kakor tudi na podlagi petega odstavka 35. člena ZNP, saj je stroške povzročila po svoji krivdi. Na podlagi 37. člena ZNP mora sodišče v nepravdnem postopku smiselno uporabiti določbe ZPP, ob tem, da je narava konkretnega postopka zaradi izselitve podobna tožbi na izselitev, ki se vodi po pravilih pravdnega postopka.

4. Nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo, v katerem je predlagal, da se pritožba predlagateljice zavrne in potrdi v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev nepravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Pritožbi tudi ne navajata konkretnih kršitev postopka, ki bi vplivale na zakonitost in pravilnost sklepa. Prvo sodišče je tudi pravilno uporabilo določbe ZNP v zvezi z odločitvijo o povrnitvi stroškov postopka, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju (3).

7. Sodišče prve stopnje je predlagateljico s pisnim sklepom pozvalo, da dopolni pomanjkljivo trditveno podlago z napotki, ki jih je pritožbeno sodišče dalo sodišču prve stopnje v sklepu II Cp 3577/2011 z dne 9. 1. 2013, kjer je posebej opozorilo na nepopolno trditveno podlago predlagateljice, ki ni opredeljeno navedla na podlagi katerih ravnanj, ki predstavljajo nasilje v družini, zahteva prepustitev stanovanja v skupni rabi na podlagi 21. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (4), predvsem pa ni navedla dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je bil predlog vložen v roku treh mesecev, odkar je predlagateljica utrpela katero od ravnanj, ki so opredeljena kot nasilje v družini (sedmi odstavek 21. člena ZPND). Predlagateljica je na poziv prvega sodišča vložila pripravljalno vlogo, v kateri pa znova ni navedla odločilnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je bil predlog vložen znotraj prekluzivnega roka treh mesecev, predvsem pa ni navedla trditvene podlage, ki bi omogočala ugotovitev, da so ravnanja nasprotnega udeleženca nasilje v družini, kot ga določa 3. člen ZPND, zaradi katerih je utemeljen njen predlog, da ji je nasprotni udeleženec dolžan prepustiti hišo v izključno uporabo.

8. Med udeležencema nepravdnega postopka obstajajo huda nasprotja zaradi nerazčiščenega partnerskega odnosa, ki so v tesni povezavi z drugačno spolno usmerjenostjo udeleženca, zaradi katere je po mnenju predlagateljice celotna družina v okolju, kjer živijo, stigmatizirana, močna pa so tudi nasprotja udeležencev, ki so vezana na spore glede skupnega premoženja. Psihični pritiski glede delitve skupnega premoženja so obojestranski, kar je mogoče razbrati že iz trditvene podlage udeležencev, v katerih predlagateljica zahteva, da se nasprotni udeleženec izseli iz hiše, nasprotni udeleženec pa zahteva delitev skupnega premoženja in izvaja nad predlagateljico psihični pritisk, s tem, ko ne plačuje sprotnih stroškov za uporabo hiše in po navedbah predlagateljice neutemeljeno zahteva znižanje preživnine. Okoliščina, da ima nasprotni udeleženec drugo stanovanje, v katerem živi, ne predstavlja utemeljenega razloga za prepustitev stanovanja predlagateljici v izključno uporabo. Nasprotni udeleženec ni izvajal fizičnega nasilja, psihično in ekonomsko nasilje pa posebej zaradi skope trditvene podlage predlagateljice, ni bilo izkazano v takšni meri, ki bi opravičevalo ukrep, ki ga predlaga predlagateljica.

9. Predlagateljica ni dala konkretnih trditev, da bi nasprotni udeleženec neupravičeno omejeval razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem predlagateljice, še manj pa, da bi udeleženec nadzoroval ali omejeval predlagateljico pri razpolaganju z dohodki oziroma z upravljanjem s premoženjem, s katerimi predlagateljica samostojno razpolaga oziroma upravlja, kar je sicer zakonska opredelitev ekonomskega nasilja (peti odstavek 3. člena ZPND). Nasprotni udeleženec ne plačuje sprotnih stanovanjskih stroškov, kar bi ob ustrezni trditveni podlagi lahko predstavljalo ekonomsko nasilje, če bi predlagateljica navedla konkretne podatke, ki bi glede na obseg finančnih obveznosti nasprotnega udeleženca in finančne zmožnosti predlagateljice lahko predstavljali neupravičeno omejevanje upravljanja predlagateljice s skupnim premoženjem.

10. Psihično nasilje nasprotnega udeleženca, ki naj bi ga izvajal na način, da je predlagateljico opazoval v spalnici, se je potrditvah predlagateljice zgodil 18. 8. 2011, drugega dogodka se predlagateljica ne spominja, kdaj se je zgodil. Prvo sodišče verjame predlagateljici, da je nasprotni udeleženec odprl vrata, vendar ravnanje glede na trditveno podlago tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni zadostna podlaga, za izdajo ukrepa, ki ga predlaga predlagateljica. Prvo sodišče tudi pravilno ugotavlja, da predlagateljica ni navedla konkretnih okoliščin, da ji je nasprotni udeleženec vzel dokumente oziroma da njene dokumente pregleduje, zatrjevala je, da je iz navedenega razloga nasprotnega udeleženca prijavila na policijo, poizvedbe pa so pokazale, da policija prijave predlagateljice ne beleži. Vložena tožba na znižanje preživnine, obsežni spori glede obsega in delitve skupnega premoženja, okoliščina, da naj bi nasprotni udeleženec živel v drugem stanovanju, niso relevantni razlogi, zaradi katerih bi bil ukrep, ki ga predlaga predlagateljica utemeljen, posebej glede na trditveno podlago. Trditve o obstoju nevarnosti, da bo nasprotni udeleženec prinesel v hišo spolne bolezni, zaradi zatrjevane homoseksualnosti, niso bile podprte z nobenim dokazom. Na podlagi izpovedb udeležencev prvo sodišče pravilno ugotavlja, da komunikacija med udeležencema ne poteka in se oba skušata čimbolj izogibati eden drugega. Predlagateljica je predložila v dokaz mnenje CSD, vendar ni navedla konkretnih trditev, na kakšen način morda nesoglasja udeležencev vplivajo na otroke, saj je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND).

11. Pravico do povračila stroškov postopka ima udeleženec le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (tretji odstavek 35. člena ZNP). Takšne določbe ZPND nima, zato je treba uporabiti splošno določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. ZPND ne določa drugačne odločitve o povrnitvi stroškov, ni pa mogoče tudi uporabiti petega odstavka 35. člena ZNP, da so bili stroški povzročeni po krivdi predlagateljice, posebej glede na okoliščine primera, kjer je pomembni delež prispevka k neurejenim odnosom tudi na strani nasprotnega udeleženca.

12. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca ni bil potreben, pritožbi udeležencev pa sta bili zavrnjeni, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZNP.

(3) Glej 11. točko sklepa.

(4) V nadaljevanju ZPND.