Jedro

V primeru, če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži ustreznih listin, takšna vloga formalno ni nepopolna in jo je mogoče obravnavati po vsebini, zato sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno poslati tožniku njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks v dopolnitev. Sodišče prve stopnje je zato o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse pravilno odločilo na podlagi predloženih podatkov, na podlagi katerih pa ni moglo z gotovostjo ugotoviti višine dohodka na člana tožnikovega gospodinjstva oziroma je pravilno ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati upravičenosti do taksne oprostitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo, ki jo je tožnik vložil 29.11.2007. Z njo izpodbija odločbo tožene stranke z dne 1.10.2007, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo Davčne uprave Republike Slovenije.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, saj dejanskega stanja ni ugotovilo in je tako napačno uporabilo zakon. Tožnik je nedvoumno dokazal, da skupaj s svojimi sinovi od leta 2006 životari z mesečnimi prihodki v višini 543 EUR mesečno, kar znese 180 EUR mesečno na člana skupnega gospodinjstva. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in da se ga trajno oprosti plačil kakršnihkoli sodnih in upravnih taks ter drugih sodnih in upravnih stroškov oziroma da se zadeva vrne v ponovno odločanje kakemu drugemu prvostopnemu sodišču. Pričakuje tudi primerno denarno nadomestilo za duševne bolečine, ki jih je trpel ob pisanju te pritožbe oziroma jih bo trpel vse do svoje smrti.

Pritožba ni utemeljena.

Dne 1.10.2008 je začel veljati Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08), ki v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Pritožbeno sodišče je tako, glede na to da se je postopek v obravnavani zadevi začel pred uveljavitvijo navedenega zakona, pri odločanju v tej zadevi uporabilo določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/2004).

Po prvem odstavku 13. člena ZST sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma njeni družinski člani. Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke, katera mora na podlagi tretjega odstavka istega člena predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev plačila ter potrdilo o premoženjskem stanju.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče prve stopnje pa je navedlo tudi pravilne pravne podlage in razloge za svojo odločitev. Dejstvo je, da tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje z dne 12. 12. 2007 ni predložil podatkov o dohodkih za zadnje tri mesece pred vložitvijo predloga za sinova D. in M., kar bi, glede na to da sta oba po podatkih iz gospodinjskega lista (priloga A6) člana tožnikovega gospodinjstva, v skladu s 13. členom ZST v zvezi s 169. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07) in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) moral storiti. S tem pozivom je bil tudi izrecno opozorjen, da bo, če zahtevanih podatkov ne bo posredoval, sodišče prve stopnje o njegovem predlogu odločalo na podlagi razpoložljivih podatkov v spisu. Pritožbeno sodišče pri tem še pripominja, da v primeru, če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži ustreznih listin, takšna vloga formalno ni nepopolna in jo je mogoče obravnavati po vsebini, zato sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno poslati tožniku njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks v dopolnitev. Sodišče prve stopnje je zato o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse pravilno odločilo na podlagi predloženih podatkov, na podlagi katerih pa ni moglo z gotovostjo ugotoviti višine dohodka na člana tožnikovega gospodinjstva oziroma je pravilno ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati upravičenosti do taksne oprostitve. Zato je tudi upravičeno zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj sodišče v teh postopkih ni dolžno podatkov za svojo odločitev priskrbeti po uradni dolžnosti.

Prav tako ni utemeljena tožnikova navedba, da je sodišče prve stopnje kršilo materialni zakon s tem, ko je ugotavljalo tožnikovo premoženjsko stanje za zadnja tri leta, in ne s kakšnimi sredstvi se je tožnik s svojimi družinskimi člani preživljal v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je namreč svojo navedbo o dodatnih tožnikovih dohodkih oprlo na dohodninsko odločbo za leto 2006, torej na tožnikovo zadnjo odločbo o dohodnini pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks, tako kot to določa tretji odstavek 13. člena ZST. Zato je bilo po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru dejansko stanje na podlagi dokumentacije, ki jo je tožnik predložil, pravilno ugotovljeno, prav tako pa je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.