Jedro

Za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni pravno odločilno, da je upnik predlog za nadaljevanje postopka vložil še pred začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, temveč da je v času odločanja o predlogu za nadaljevanje postopka že tekel stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, zaradi česar predlogu za nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni mogoče ugoditi.

Glede vprašanja vpliva stečajnega postopka na prej začete izvršilne postopke je treba uporabiti določbe ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep na red. št. 30 se zavrne kot neutemeljena in se sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep na red. št. 31 se ugodi in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na red. št. 30 zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršilnega postopka z dne 19. 4. 2011 (v nadaljevanju: prvi sklep).

2. S sklepom na red. št. 31 (v nadaljevanju: drugi sklep) pa je sodišče prve stopnje ustavilo postopek izvršbe (1. točka izreka) in sklenilo, da ločitvena pravica upnika na nepremičnini ID znak 000 ostane v veljavi (2. točka izreka).

3. Upnik je zoper oba sklepa vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Višjemu sodišču predlaga, naj sklepa spremeni, podredno pa, naj sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje; v obeh primerih naj dolžniku naloži plačilo pritožbenih stroškov v roku 8 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

4. V pritožbi zoper prvi sklep opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo v obravnavanem primeru odločilno dejstvo, da je upnik predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper aktivna družbenika izbrisane družbe vložil že 19. 4. 2011, stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe pa je bil začet šele tri mesece kasneje (1. 7. 2011). Zato sodišče ni imelo podlage za zavrnitev upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe. Sklicevanje sodišča na VSL sklep II Ip 2398/2012 je napačno, saj bi bilo možno le v primeru, da bi upnik šele po začetem stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane družbe podal predlog za nadaljevanje izvršbe. Smiselna uporaba 350. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), na katero se sklicuje šesti odstavek 443. člena ZFPPIPP, nikjer ne določa, da lahko sodišče vse zahtevke, ki so jih upniki vložili zoper aktivne družbenike izbrisane družbe po 442. členu ZFPPIPP še pred začetkom stečaja nad premoženjem izbrisane družbe in o katerih sodišče do začetka stečaja nad premoženjem izbrisane družbe še ni odločilo, avtomatično zavrne. Pravilna smiselna uporaba 350. člena ZFPPIPP bi v konkretnem primeru pomenila, da bi moralo sodišče glede na tretji in četrti odstavek 350. člena ZFPPIPP pozvati stečajnega upravitelja, naj se izjasni, ali bo vstopil oz. nadaljeval z izvršilnim postopkom zoper družbenike izbrisane družbe. Sodišče bi moralo skladno s 15. členom ZIZ uporabiti tudi določbo drugega odstavka 205. člena ZPP, po katerem sodišče postopek prekine in izda sklep o prekinitvi postopka, če so izpolnjeni pogoji iz 4. točke 205. člena ZPP. Izpodbijana odločitev je prenagljena, o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe bo sodišče lahko odločilo šele po predhodnem pozivu stečajnega upravitelja. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, saj ni uporabilo vseh določb postopka oz. jih je uporabilo nepravilno, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov. Poleg tega ima prvi sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj nima razlogov (glede smiselne uporabe), v sklepu pa tudi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.

5. Drugi sklep upnik izpodbija le glede odločitve v 1. točki izreka, in sicer iz vseh razlogov, ki jih je navedel že v pritožbi zoper prvi sklep. Poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka, o usodi postopka (t.j. o morebitnem nadaljevanju oz. ustavitvi postopka) pa bi lahko odločilo šele po predhodnem pozivu stečajnega upravitelja k vstopu v postopek.

6. Pritožba zoper prvi sklep ni utemeljena, pritožba zoper drugi sklep pa je utemeljena.

7. Višje sodišče je oba sklepa preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

Glede pritožbe zoper prvi sklep

8. Izpodbijana odločitev, da se upnikov predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka z dne 19. 4. 2011 zavrne, je pravilna.

9. Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne dá preizkusiti, ker v njem ni razlogov o odločilnih dejstvih. Višje sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa pravilno sklicevalo na vsebino določil 443., 350. in 351. člena ZFPPIPP ter pojasnilo, da nima pravne podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe zato, ker je bil 1. 7. 2011 nad premoženjem izbrisane družbe začet stečajni postopek.

10. Okoliščina, da je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka še pred začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, za odločitev o upnikovem predlogu za nadaljevanje ni pravno odločilna. Bistveno je namreč, da v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka, temu predlogu zaradi dejstva, da je nad najdenim premoženjem izbrisane družbe tedaj že tekel stečajni postopek, glede na določbo drugega odstavka 351. člena ZFPPIPP ni več moglo ugoditi.

11. Pritožbene navedbe o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje izvršilni postopek prekiniti in posebej pozvati stečajnega upravitelja, ali bo nadaljeval z izvršilnim postopkom zoper družbenika izbrisane družbe, za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve v prvem sklepu niso pravno pomembne. S prvim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo le o upnikovemu predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe, ne pa tudi o nadaljnjem poteku postopka.

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper prvi sklep zavrnilo kot neutemeljeno in ta sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbe zoper drugi sklep

13. Pritožnik utemeljeno nasprotuje odločitvi o ustavitvi izvršilnega postopka v I. točki izreka drugega sklepa. Višje sodišče se strinja s pritožnikovim stališčem, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka, vendar pa za razliko od pritožnika, ki zahteva prekinitev postopka na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje sklep o prekinitvi postopka izdati na podlagi določbe tretjega odstavka 351. člena ZFPPIPP, ki izrecno predpisuje prekinitev izvršilnih postopkov proti osebno odgovornim družbenikom (za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti izbrisane pravne osebe), ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka in možnost nadaljevanja takšnih postopkov izključno na predlog stečajnega upravitelja in v dobro stečajne mase. ZFPPIPP je namreč v primerjavi z ZPP kasneje in podrobneje uredil pravne posledice, ki jih ima začetek stečajnega postopka na pred tem začeti izvršilni postopek proti insolventnemu dolžniku, zaradi česar je treba glede vprašanja vpliva stečajnega postopka na prej začete izvršilne postopke uporabiti ZFPPIPP kot specialnejši predpis od ZPP.

14. Ker pa višje sodišče ne more izdati sklepa o prekinitvi postopka, temveč je to v pristojnosti sodišča prve stopnje (drugi odstavek 205. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ), je višje sodišče po ugoditvi upnikovi pritožbi zoper 1. točko izreka drugega sklepa in razveljavitvi sklepa v navedenem delu, zadevo v razveljavljenem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se zaradi razveljavitve drugega sklepa v izpodbijanem delu pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).