Jedro

Pogoj, da obrtnik pridobi obrtno dovoljenje je, da ima poslovni prostor, to je da je najemnik, solastnik ali skupni lastnik poslovnih prostorov. Potrebno je soglasje solastnikov ali skupnih lastnikov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Oddelek za družbeno ekonomski razvoj občine je z dovoljenjem z dne 14.11.1983 že tretjič dovolil tožnici ustanovitev gostinskega lokala z imenom gostilna in prenočišča in v njem opravljati samostojno obrt gostinske stroke. V utemeljitvi dovoljenja je prvostopni upravni organ navedel, da ni potrebno soglasja za opravljanje gostinske dejavnosti, ker imajo tožnica in njeni hčerki pravico uporabljati celotno stanovanjsko stavbo. To jim je bilo pravnomočno priznano v pravdnem postopku na treh stopnjah.

Po 26. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82) in tudi po prejšnjem zakonu o stanovanjskih razmerjih (28. člen, Uradni list SRS, št. 18/74, 10/76) ima tožnica stanovanjsko pravico na celotni stavbi. Zato posamezne stanovanjske prostore lahko uporablja za opravljanje gostinske dejavnosti. Ker ima tožnica stanovanjsko pravico na celotni hiši, ima tudi pravico razpolagati s poslovnimi prostori. Ti so ustrezni, tožnica izpolnjuje pogoje po 5. točki 74. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79). Zahtevki dedičev po pokojnem ... niso v zvezi s tem sporom.

V pritožbi zoper takšno dovoljenje so navajali, da prvostopni upravni organ napačno razlaga sodbe posameznih sodišč. Sodišča so odločila, da imajo tožnica in hčerki le stanovanjsko pravico, nimajo pa v stavbi tudi drugih pravic. Prvostopni upravni organ tudi napačno razlaga določbe zakona o stanovanjskih razmerjih glede pravice imetnika stanovanjske pravice, da uporablja stanovanjske prostore za poslovne prostore. Zato je potrebno dovoljenje stanovanjskega organa oziroma lastnika. V hiši stanovanjski prostori sestavljajo le približno 1/4 celotne stavbe. Tisti, ki stanuje v stanovanju, nima tudi pravice razpolagati s celotnimi poslovnimi prostori. Tožnica tudi ne izpolnjuje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti.

Tožena stranka je ugodila pritožbi in prvostopno odločbo odpravila ter odločila, da se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Obratovalnico lahko po 5. točki 74. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88) ustanovi, kdor ima poslovni prostor. Poslovni prostori so po 1. odstavku 14. člena obrtnega zakona lahko tudi v posameznih stanovanjskih prostorih. Iz prej veljavnih besedil zakona o stanovanjskih razmerjih, pa tudi iz veljavnega stanovanjskega zakona, je sklepati, da je stanovanjske prostore dovoljeno spremeniti v poslovne prostore le s soglasjem solastnikov. Soglasja solastnikov tožnica nima, ampak teče pri Temeljnem sodišču, enoti v ... pravda o ugotavljanju skupnega premoženja. Prvostopni upravni organ bi moral upoštevati določbo 144. člena zakona o splošnem upravnem postopku o prekinitvi postopka, če pravdni postopek o ugotovitvi skupnega premoženja še ni končan.

Tožnica je v tožbi navajala, da izpodbija odločbo tožene stranke predvsem zato, ker je bil ... priznan položaj stranke, saj gre v tem primeru za obrtno dovoljenje. Če so pravice solastnikov ogrožene pri upravljanju z nepremičninami, imajo zato sodno pot. Tožbi je treba že zato ugoditi. Zgrešena pa je utemeljitev odločbe v zvezi s spremembo namembnosti stanovanjskih prostorov. Stavba je od vsega začetka poslovno stanovanjska stavba. Tožnica ni spremenila namembnosti niti kvadratnega metra površine. Tožnici ni bila vročena pritožba, kar je bistvena kršitev določb zakona o splošnem upravnem postopku. Tožnica je predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila. Tožba ni utemeljena.

V obrtnem zakonu (Uradni list SRS, št. 1/79, 6/83 - OZ), ki je veljal v času, ko je bilo izdano dovoljenje prvostopnega upravnega organa (14.11.1983), je bilo v 1. odstavku 10. člena določeno, da mora obrtnikova obratovalnica imeti poslovni sedež in poslovne prostore. V 4. odstavku istega člena je določeno, da samostojni obrtnik lahko opravlja svojo dejavnost tudi v najetih poslovnih prostorih. V 74. členu navedenega zakona je bilo določeno, da obratovalnico samostojnega obrtnika lahko ustanovi tisti, kdor izpolnjuje sedem v tem členu navedenih pogojev. V 5. točki je izrecno določeno, da lahko obratovalnico ustanovi, kdor ima poslovni prostor. Smiselno enake so določbe 1. in 5. odstavka 11. člena ter 5. točke 1. odstavka 89. člena sedaj veljavnega besedila obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88, 24/89). Glede na navedeno vsebino zakona je treba pojem "ima poslovni prostor" razlagati tako, da mora biti samostojni obrtnik najmanj najemnik poslovnih prostorov, lahko pa je tudi lastnik oziroma njihov solastnik, če gre za solastnino oziroma skupno lastnino na prostorih, kjer bi naj opravljal gostinsko dejavnost. Če so poslovni prostori v solasti ali skupni lasti, je zaradi narave te pravice potrebno soglasje solastnikov oziroma drugih skupnih lastnikov za opravljanje obrtne dejavnosti. Ugotovljene dejanske okoliščine v upravnem spisu nedvomno kažejo, da lastništvo oziroma solastništvo med dediči pokojnega ni urejeno, kar kaže dejstvo, da so pred Temeljnim sodiščem, enoti v ... še vedno v teku pravde o ugotovitvi delitve skupnega premoženja oziroma o obsegu zapuščine. Sodišče zato ugotavlja, da tožnica ne izkazuje, da ima poslovni prostor za opravljanje gostinske dejavnosti, zaradi česar je odločitev tožene stranke pravilna.

Sodišče ni moglo sprejeti obeh procesnih ugovorov tožnice v njeni tožbi. Po 49. členu zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - ZUP) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je stranka tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. ... bi naj bili skupni lastniki prostorov, ki se nahajajo v ... To pomeni, da po zakonu izpolnujejo pogoje, da so lahko stranke v upravnem postopku.

V upravnem spisu ni podatkov o tem, da je bila tožnici vročena pritožba. Po mnenju sodišča ne gre za pomanjkljivost, ki bi bila takšna, da bi mogla vplivati na odločitev o stvari (2. odstavek 240. člena zakona o upravnih sporih v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona).

Glede na obrazloženo, utemeljitev v izpodbijani odločbi v zvezi z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih oziroma stanovanjskega zakona, za odločitev ni pomembna. Če bi pa šlo za spremembo stanovanjskih prostorov v poslovne prostore, pa je treba ugotoviti, da tožena stranka pravilno utemeljuje, da je bilo v tem primeru potrebno soglasje solastnikov oziroma skupnih lastnikov stavbe.

Glede na obrazloženo je moralo sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona, tožbo kot neutemeljeno zavrniti.