Jedro

Postopek odvzema pasjega mladiča iz pesjaka na tožnikovem naslovu ter njegova namestitev in oskrba v Zavetišču za mali živali ..., Veterinarska bolnica ..., d.o.o., ki je bil začet po uradni dolžnosti, se je končal za tožnika neugodno, povzročil pa jih je z njegovim protipravnim ravnanjem, je v skladu s citirano določbo drugega odstavka 113. člena ZUP dolžan povrniti stroške namestitve in oskrbe te živali.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom tožniku naložil v plačilo 344,72 EUR stroškov na podlagi računa št. 180051 z dne 31. 7. 2018, ki ga je izdalo zavetišče za zapuščene živali Veterinarska bolnica ..., d.o.o., za odvzem in oskrbo psa v zavetišču po odločbi U06172-427/2018/6. V obrazložitvi navaja, da je bil z odločbo z dne 8. 3. 2018 tožniku odrejen trajen odvzem pasjega mladiča, zavetišču Veterinarska bolnica ..., d.o.o. pa njegova namestitev z ustrezno oskrbo. Zavetišče je za storitev izstavilo račun v znesku 344,72 EUR in predložilo specifikacijo. V odločbi z dne 8. 3. 2018 je v izreku navedeno, da stroške predhodno trpi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, po izdaji računa pa stroški bremenijo skrbnika in bo o njih izdan poseben sklep. S tem v zvezi se sklicuje na drugi odstavek 113. in drugi odstavek 115. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. 3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da iz računa Veterinarske bolnice ..., d.o.o. št. 180051 ni po posameznih postavkah razvidno, katere storitve so bile opravljene. To pomeni, da ta račun ne more predstavljati zakonite podlage za nastanek njegove obveznosti plačila 344,72 EUR. Računu je bila sicer priložena tudi „neka specifikacija“, vendar iz nje ni mogoče razbrati, da se nanaša na račun št. 180051. Enak znesek na računu in na specifikaciji je premalo za ugotovitev ustrezne podlage, na podlagi katere bi moral tožnik plačati ta znesek. Opozarja tudi, da v specifikaciji niti ni navedeno, na podlagi katere pravne podlage je Veterinarska bolnica ..., d.o.o. obračunala posamezne storitve, še manj pa je izkazala, da so bile vse zaračunane storitve dejansko opravljene. Za storitve, navedene v specifikaciji, ni bilo namreč predloženo nobeno ustrezno dokazilo, iz katerega bi se dalo nesporno ugotoviti, da so bile storitve opravljene in da je bil uporabljen material. Izpostavlja, da določeni stroški sploh niso mogli nastati, kot na primer obračunana storitev „ulov psa“, saj iz odločbe U06172-427/2018/16 izhaja, da veterinarski pomočnik ni nikoli nikjer lovil psa. S tem v zvezi predlaga zaslišanje strank. Po izvedenem dokaznem postopku sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Med strankama je sporno z izpodbijanim sklepom tožniku naloženo plačilo 344,72 EUR na podlagi računa št. 180051 z dne 31. 7. 2018, ki ga je izdalo zavetišče za zapuščene živali Veterinarska bolnica ..., d.o.o., ... za odvzem in oskrbo psa v zavetišču po odločbi št. U06172-427/2018/16. 7. Sodišče ugotavlja, da je bil z odločbo št. U06172-427/2018/16 tožniku odrejen trajen odvzem pasjega mladiča rumeno-rjave barve z belimi mesti po prsih in tačkah, z bogato dlako, starega približno dva meseca, ki ga je Društvo za zaščito živali ... po ustni odločbi prvostopenjskega organa 28. 2. 2018 odvzelo iz pesjaka na naslovu A., ter s katero je bilo odločeno, da stroške predhodno trpi prvostopenjski organ, po izdaji računa pa stroški v zvezi z izvršitvijo te odločbe bremenijo tožnika. Navedena odločba je postala pravnomočna z zavrnitvijo tožnikove tožbe v upravnem sporu I U 1594/2018 z dne 29. 8. 2019. 8. Med strankama ni sporno, da je bil tožniku navedeni pasji mladič odvzet ter nameščen v zavetišču za zapuščene živali Veterinarska bolnica ..., d.o.o., .... Sporna pa je višina stroškov za odvzem in oskrbo psa v tem zavetišču, saj tožnik ugovarja, da zavetišče ni izkazalo, da so bile vse zaračunane storitve dejansko opravljene.

9. Kot izhaja iz pravnomočne odločbe št. U06172-427/2018/16, je bila ta izdana kot posledica dejstva, da je tožnik kršil 29. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) po katerem mora, kdor najde zapuščeno žival, o tem obvestiti zavetišče oziroma pristojno veterinarsko organizacijo. Zakonsko podlago za naložitev plačila stroškov postopka odvzema pasjega mladiča in njegove namestitve v zavetišče, kar je predmet tega postopka, predstavlja drugi odstavek 113. člena ZUP, ki med drugim določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno, ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem.

10. Ker se je postopek odvzema pasjega mladiča iz pesjaka na tožnikovem naslovu ter njegova namestitev in oskrba v Zavetišču za mali živali ..., Veterinarska bolnica ..., d.o.o., ki je bil začet po uradni dolžnosti, končal za tožnika neugodno, povzročil pa jih je z njegovim protipravnim ravnanjem (kršitvijo prej citirane določbe 29. člena ZZZiv, kar je bilo, kot rečeno, ugotovljeno s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča I U 1594/2018 z dne 29. 8. 2019), je v skladu s citirano določbo drugega odstavka 113. člena ZUP dolžan povrniti stroške namestitve in oskrbe te živali.

11. V zvezi z zaračunanimi storitvami, ki izhajajo iz specifikacije opravljenih storitev in porabljenega materiala, ki ga je izdala Veterinarska bolnica ..., d.o.o., sodišče pritrjuje organoma obeh stopenj, da se specifikacija jasno nanaša na storitve in material za psa, odvzetega na podlagi odločbe št. U06172-427/2018/16, saj je tako na računu kot na specifikaciji navedena evidenčna številka obravnavanega psa „...“, ob tem da je tudi znesek na specifikaciji in na računu enak. Med strankama pa kot rečeno niti ni sporno, da je bil pes tožniku odvzet in nameščen v navedeno zavetišče. Njegova označitev in registracija je, kot ugotavlja upravni organ v svoji odločbi, tožnik pa temu ne oporeka, razvidna iz podatkov v Centralnem registru psov Republike Slovenije. V zvezi s tožnikovim ugovorom, ki se nanaša na specifikacijo v delu „ulov psa“, sodišče prav tako pritrjuje organoma, da se ta očitno nanaša na prevzem oziroma odvzem živali, ki med strankama sploh ni sporna, ne glede na to ali je bilo žival pred tem treba loviti ali ne, saj to dejstvo ni bistveno in ne vpliva na znesek stroškov, ki bremeni tožnika.

12. Po povedanem je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj tožnik predlaga zgolj dokaz, ki ga sodišče ne more upoštevati. V tožbi namreč predlaga zaslišanje strank, vendar tega dokaza tekom upravnega postopka ni predlagal, niti ni navedel zakaj ne, zato predstavlja nedopustno tožbeno novoto po 52. členu ZUS-1. 14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.