Jedro

Iz določila 1. odstavka 128. člena ZD izhaja, da v primeru, ko je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči. To premoženje torej ni predmet dedovanja in ne sodi v zapuščino, ampak preide v last države ali občine s trenutkom zapustnikove smrti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da sodi v zapuščino neizplačana pokojnina varstvenega dodatka invalidnine za telesno okvaro in dodatka za pomoč in postrežbo za mesec marec v skupnem znesku 105.226,00 SIT, ki ga je ZPIZ nakazal zapustničini sestri Jožefi K. in 3/12 dodatka za rekreacijo za leto 2003 v znesku

17.784,99 SIT. Hkrati je ugotovilo, da je Mestna občina Ljubljana prijavila terjatev v znesku 2.242.399,50 SIT iz naslova oskrbnih stroškov v Domu upokojencev ... Odločilo je, da se zapuščina v skladu z 128. členom Zakona o dedovanju omeji in dodeli Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL) tako, da ji ZPIZ plača 17.784,99 SIT, zapustničina sestra pa da ji izroči znesek 105.226,00 SIT.

Proti takšni odločitvi je zapustničina sestra vložila pravočasno pritožbo, v kateri je navedla, da se ne strinja, da mora poravnati MOL znesek, ki naj bi spadal v zapuščino. Poudarja, da so stroški pogreba, ki jih je plačala presegli omenjeni znesek.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odstavka 128. člena Zakona o dedovanju se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Navedeno določilo pomeni, da v primeru, ko je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči. To premoženje torej ni predmet dedovanja in ne sodi v zapuščino, ampak preide v last države ali občine s trenutkom zapustnikove smrti. V primeru, ko je pomoč večja od vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob smrti, dedovanje odpade. Prav za tak primer je v obravnavanem primeru tudi šlo. Vrednost pomoči MOL je znašala 2.242.399,50 SIT, vrednost premoženja zapustnika v času smrti pa sta predstavljala zneska

105.226,00 SIT in znesek 17.784,99 SIT. To premoženje je torej s trenutkom zapustničine smrti prešlo v last MOL. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi navedeno premoženje sodilo v zapuščino, je torej nepravilno, kar pa ne vpliva na obveznost zapustničine sestre, da neupravičeno prejeti znesek 105.226,00 SIT izroči MOL. Po določilu

2. odstavka 128. člena ZD sodišče s sklepom odloči, da se premoženje, ki postane last občine, s sklepom izroči pristojnemu organu občine.

Strošek pogrebnine, ki ga v pritožbi omenja zapustničina sestra, sicer predstavlja dolg, vendar dolg do zapuščine, ki je glede na prej navedeno ni, torej kakršnokoli poračunavanje ne bi prišlo v poštev.

Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče še navaja, da Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (določili 36. in 37. člena) ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja predvidevajo pravico do pogrebnine in posmrtnine za zavarovance (v kolikor je bila to zapustnica) in določajo postopek za uveljavljanje pravice do povračila pogrebnine in posmrtnine.

Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).