Jedro

Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno in dokončno upravno odločbo in ne more preizkušati njene procesne ali materialne pravilnosti. Tožnica torej ne more v pravdi uspeti z zahtevkom za pridobitev subvencije za pomoč mladim kmetom, o kateri odloča Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v upravnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 43637/2011 z dne 28. 1. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 7.511,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2007 do plačila. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je na dan začetka izvršilnega postopka VL 43637/2011, vodenega pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, obstajala terjatev tožnice do toženke v višini 7.511,27 EUR in da je tožnica prejela znesek 10.714,10 EUR na zakoniti podlagi. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženki povrniti 687,50 EUR stroškov pravdnega postopka.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Opozarja, da je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zato bi sodišče moralo ugotavljati obstoj njene terjatve. Na podlagi Zakona o kmetijstvu in Uredbe o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja se je prijavila na javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2005. Toženka pri odločanju ni pravilno upoštevala točkovanja in izplačila nujnega deleža kot stroška prevzema kmetije. Tožnica je v drugi zadevi z istim dejanskim stanjem za leto 2004 dosegla ugodno odločitev v upravnem sporu. Sodišče bi moralo o istovrstni zadevi odločiti enako in je zmotno sklicevanje prvostopnega sodišča, da je stranka omejena na upravni postopek. Sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, zmotno je uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistvene kršitve določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je napačna tudi stroškovna odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica je kot nosilka kmetijskega gospodarstva predlagala izvršbo zoper toženko na podlagi izpisa iz poslovnih knjig, kjer je kot terjatev zavedla dolg iz naslova neodobrene kmetijske subvencije, namenjene za pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2005. 5. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je za odločanje o zahtevkih, ki se vlagajo na podlagi javnega razpisa po določbah Zakona o kmetijstvu (ZKme) in Uredbe o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 pristojen upravni organ, v konkretnem primeru Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ta je o zahtevku tožnice tudi že pravnomočno odločila, drugačne odločbe pa pritožnica tudi ni dosegla z vložitvijo izrednega pravnega sredstva – obnove postopka niti s predlogom za izdajo dopolnilne odločbe.

6. Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno in dokončno upravno odločbo, ki je izdana v upravnem postopku, in le v takšnem postopku je mogoče uveljavljati tudi morebitne nepravilnosti procesne ali materialne narave, z uporabo rednih in izrednih pravnih sredstev. Če upravna odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti ne pravilnosti postopka, v katerem je bila izdana (13. člen ZPP). To je odraz načela prirejenosti postopkov, v skladu s katerim so sodišča in drugi državni organi, kadar odločajo o pravicah ali pravnih razmerjih, med seboj v položaju prirejenosti in vsak odloča v mejah svojih pristojnosti.

7. V konkretnem primeru to pomeni, da tožnica v pravdnem postopku ne more zahtevati dodelitve dodatnih subvencijskih sredstev za leto 2005, niti sklicujoč se na načelo enakega obravnavanja. To načelo velja tudi za upravni postopek in bi ga morala uveljavljati tam. Glede na navedeno sodišču prve stopnje ni bilo treba izvajati predlaganih dokazov glede vsebinske (ne)utemeljenosti dodelitve subvencijskih sredstev in so nasprotne pritožbene trditve zmotne.

8. Pritožba povsem pavšalno sodišču očita kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jih vsebinsko ne obrazloži, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu odločbe v okviru uradno upoštevnih pritožbenih razlogov po drugem odstavku 350. člena ZPP takšnih kršitev ni zaznalo.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je torej v celoti pravilna, pritožba pa neutemeljena, kar je narekovalo njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe na podlagi 153. člena ZPP.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.