Jedro

Golo dejstvo, da je dolžnik v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, vložil izredno pravno sredstvo, ne predstavlja razloge za odlog izvršbe. Dolžnik mora poleg tega namreč izkazati tudi to, da bi z izvršbo utrpel znatno škodo.

Izrek

Ugovor kot pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. I 99/00897 z dne 24.9.1999 in pritožba zoper sklep istega sodišča z dne 26.10.1999 se zavrneta in izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 24.9.1999 dovolilo predlagano izvršbo, stroške upnika je odmerilo na 0,00 SIT ter upnika oprostilo plačila sodnih taks. S prav tako izpodbijanim sklepom z dne 26.10.1999 pa je isto sodišče dolžničin predlog za odlog izvršbe zavrnilo.

Zoper prvi sklep je dolžnica vložila ugovor, ki ga naslavlja kot pritožbo. Prvo sodišče je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi. Pritožnica v laični vlogi navaja predvsem okoliščine, ki se nanašajo na kazenski postopek, v katerem je bil izdan izvršilni naslov ter graja pravilnost le-tega, zaradi česar je vložila tudi izredno pravno sredstvo. Z isto vlogo je dolžnica smiselno predlagala tudi odlog izvršbe, kar pa je prvo sodišče, kot rečeno zavrnilo in se dolžnica pritožuje tudi zoper ta sklep. Pritožnica graja odločitev prvega sodišča, češ da je ona tista, ki bi morala izkazati, da bi z izvršbo utrpela znatnejšo škodo ter v nadaljevanju navaja, da je dokaz v tej smeri že sam rubežni in cenilni zapisnik, s katerim je bil njen avto ocenjen na 200.000,00 SIT.

Ugovor kot pritožba in pritožba nista utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je ugovor kot pritožba zoper sklep o izvršbi neutemeljen. Pritožničine navedbe namreč ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Glede na to, da se pritožnica v svoji vlogi sklicuje na kazenski postopek, v katerem je bila izdana odločba, ki je podlaga za izdan sklep o izvršbi, pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da je le-ta pravnomočna ter ni bila razveljavljena, odpravljena ali spremenjena ter tako razlog iz 4. točke 55. člena ZIZ ni podan. Tako tudi ni nobenega razloga, da bi sodišče pritožbi ugodilo, kajti zgolj dejstvo, da je bilo vloženo izredno pravno sredstvo, še ne predstavlja ugovornega razloga.

Neutemeljena pa je tudi dolžničina pritožba zoper sklep, s katerim je prvo sodišče zavrnilo njen predlog za odlog izvršbe. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v odločitev in razloge prvega sodišča. Predlog za odlog izvršbe je namreč utemeljen le v kolikor dolžnik poleg ene izmed v 1. do 8. točki 71. člena ZIZ navedenih predpostavk, izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Tega pa dolžnica ni storila, kakor ugotavlja že prvo sodišče, s čimer pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. Dejstvo, da je dolžničin avto zarubljen in ocenjen, ne more predstavljati znatne škode. V kolikor bi se namreč izkazalo, da bi dolžnica z izrednim pravnim sredstvom v kazenskem postopku uspela, bi bila upravičena do restitucije oziroma do povrnitve škode ter že iz tega razloga ni mogoče govoriti o tem, da bi pretrpela znatnejšo škodo. Pritožnica v pritožbi tudi ne navaja ničesar novega, v kolikor pa meni, da je izvršitelj pri opravljanju rubeža in cenitve storil nepravilnosti, pa ZIZ v 52. členu dopušča možnost, da od sodišča zahteva odpravo le-teh.

Ker sta pritožbi neutemeljeni ter prvo sodišče tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je slednje izpodbijana sklepa potrdilo.