Jedro

Podan je razlog za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva za osebo, ki je bila podpolkovnik JA, načelnik letalske baze in namestnik oziroma vršilec dolžnosti komandanta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila prošnji tožnika za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik kot podpolkovnik bivše JA in načelnik letalske baze na vojaškem letališču v Sloveniji aktivno sodeloval pri izdelavi operativnih načrtov za pripravo agresije bivše JA na Republiko Slovenijo, zato je tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi določbe 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92) zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da so trditve v izpodbijani odločbi nesmiselne, saj se po vojaških pravilih operativni načrti izdelujejo na dosti višjih ravneh in ne v letalskih bazah. Meni, da bi tožena stranka morala zaslišati izvedenca vojaške stroke in podpolkovnika, ki bi povedal, kakšen je bil njegov odnos do agresije ob osamosvojitvi Slovenije, ter generalmajorja, ki bi pojasnil njegove pristojnosti in vlogo pri izdelavi operativnih načrtov za agresijo nad Slovenijo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da iz zbranih podatkov pooblaščenih uradnih oseb in njihovega zaslišanja kot prič izhaja, da je bil tožnik aktivno udeležen pri pripravi operativnih načrtov za pripravo agresije na Republiko Slovenijo.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije v 1. odstavku 40. člena določa, da državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije. Tretji odstavek istega člena pa določa, da se vloga za pridobitev državljanstva lahko zavrne osebi, za katero se ugotovi, da bi njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Tožena stranka je tožnikovo vlogo iz teh razlogov zavrnila.

Po mnenju sodišča je tožena stranka zbrala dovolj podatkov, na podlagi katerih je lahko zaključila, da bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Ob zaslišanju v upravnem postopku je tožnik določene predočene mu zbrane podatke o njegovem delovanju sicer zanikal oziroma jih je prikazoval v drugačni povezavi in jim dajal drugačen pomen. Vendar pa je tožena stranka na podlagi ugotovljenih nespornih dejstev, da je bil tožnik podpolkovnik JA, da je bil načelnik letalske baze in namestnik oziroma vršilec dolžnosti komandanta, lahko utemeljeno zaključila, da so pri tožniku podani razlogi iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Nevarnost za javni red, varnost in obrambo države že tudi pomeni določen položaj ali vloga osebe, ki bi naj pridobila državljanstvo Republike Slovenije, še zlasti, če je ta usposobljena za takšno aktivno ravnanje, ki lahko ogrozi javni red, varnost in obrambo države. Služba in naloge, ki jih je opravljal tožnik, že po svoji naravi pomenijo nevarnost za državo. Zato je že na podlagi službe, ki jo je tožnik opravljal podana dejanska podlaga za uporabo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije in zato ni pomembno, ali je tožnik sodeloval pri izdelavi operativnih načrtov za agresijo na Slovenijo. Odločitev tožene stranke pa je tudi sicer v skladu z namenom, za katerega ji je pooblastilo za odločitev po prostem preudarku dano. Zato sodišče tudi meni, da zaslišanje predlaganih prič ni potrebno.

Odločba tožene stranke je iz zgoraj navedenih razlogov zakonita, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77 in Uradni list RS, št. 55/92), ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije.