Jedro

Na podlagi izjave upnika, da sprejme vse ponujeno neunovčljivo premoženje dolžnika, upnik še ni pridobil pravice do prevzema celotnega premoženja. Koliko ga bo pridobil, je odvisno od ocenjene vrednosti tega premoženja ter od višine njegove priznane in še neplačane terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnika M. d. o. o., z dne 5. 4. 2019 (1. točka izreka). Odločilo je, da se končna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta razdelitve z dne 9. 5. 2019, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka) in da se na upnika M. d. o. o. prenese terjatev stečajnega dolžnika do družbe XR d. o. o. v prisilni poravnavi do višine 4.542,45 EUR, ki bo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo plačana konec oktobra 2019 (3. točka izreka).

2.Upnik M. d. o. o. se je pritožil zoper sklep o končni razdelitvi. Navedel je, da ga izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavljal je arbitrarnost načrta razdelitve in posledično odločitve sodišča, ki je predlogu upraviteljice sledilo. Vztrajal je pri zahtevi, da se nanj prenese vse premoženje, ki je bilo upnikom ponujeno kot neunovčljivo premoženje, upnik pa je za prevzem tega premoženja dal soglasje. Predlagal je, da sodišče ugodi pritožbi ter izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj pred odločitvijo od upraviteljice zahteva pripravo končnega načrta razdelitve skladno z določili ZFPPIPP ter na pritožnika kot edinega upnika, ki je na prevzem premoženja pristal, nato prenese vse in v celoti terjatve navedene v pozivu upnikom.

3.Na pritožbo je podala izjavo stečajna upraviteljica s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne. Pri odgovoru na neutemeljena pritožbena stališča se je sklicevala na razloge priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Krškem, ki je v zadevi St 4704/2015 obravnavalo podoben primer.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je upraviteljica sodišču predložila posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev in načrt končne razdelitve, ki ju je sodišče objavilo. V stečajnem postopku je bilo priznanih 1.407.551,32 EUR terjatev, od tega (po izvedeni prvi posebni razdelitvi) niso bile še plačane priznane terjatve v višini 1.407.551,32 EUR. Z načrtom končne razdelitve je bila predvidena razdelitev premoženja (le) upniku M. d. o. o. za poplačilo njegove celotne terjatve z obrestmi na dan 3. 4. 2019 v skupni višini 4.542,45 EUR in sicer s prenosom dela terjatve stečajnega dolžnika do dolžnika XR d. o. o. v višini 4.562,61 EUR, ki bo skladno s potrjeno prisilno poravnavo plačana konec meseca oktobra 2019. Upnik je privolil v prevzem premoženja.

6.Če premoženja, ki sestavlja splošno stečajno maso, ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, se to premoženje razdeli upnikom v sorazmerju z njihovimi deleži, če privolijo da ga prevzamejo; v primeru, če razdelitvena masa zadošča za plačilo vseh nezavarovanih terjatev pa se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo teh terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (1. točka prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP). O razdelitvi premoženja upnikom ali družbenikom odloči sodišče s sklepom o končni razdelitvi (osmi odstavek 374. člena ZFPPIPP). Končna razdelitev je poznejša razdelitev (prvi odstavek 373. člena ZFPPIPP), za katero se smiselno uporabljajo 362. do 368. člen ZFPPIPP (prvi odstavek 369. člena ZFPPIPP), s tem da je rok za ugovor proti načrtu razdelitve 15 dni od objave načrta (drugi odstavek 369. člena ZFPPIPP) in da z ugovorom proti načrtu razdelitve ni dovoljeno uveljavljati, da naj se določena terjatev upošteva ali ne upošteva pri razdelitvi, če je bilo o upoštevanju te terjatve že odločeno s pravnomočnim sklepom o prvi razdelitvi ali s pravnomočnim sklepom o poznejši razdelitvi, izdanim v zvezi z drugim načrtom poznejše razdelitve (drugi odstavek 369. člena ZFPPIPP).

7.Sodišče s sklepom o razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP, odloči o odmeri sorazmernega nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP in določi načrt prve razdelitve (prvi odstavek 365. člena ZFPPIPP). V izreku sklepa o razdelitvi sodišče določitev končnega načrta oblikuje tako, da navede končni načrt razdelitve, ki je sestavni del izreka sklepa (drugi odstavek 365. člena ZFPPIPP).

8.Iz obrazložitve načrta končne razdelitve izhaja, da so bili upniki 28. 2. 2019 pozvani, da dajo soglasje za prevzem premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti in sicer so to neunovčene terjatve do naslednjih dolžnikov:

P. d. o. o., Republika Srbija - glavnica 297.800,00 EUR s pripadki;

XJ v prisilni poravnavi (St 001/2017) v znesku 6.067,54 EUR

XR d. o. o. v prisilni poravnavi (St 002/2018) v znesku 4.871,13 EUR, ki bo skladno s potrjeno prisilno poravnavo plačana konec meseca oktobra 2019

A. d. o. o. - v stečaju (St 003/2018) v višini 19.715,09 EUR

V. d. o. o. - v stečaju (St 004/2013) v znesku 697,80 EUR,

ter da je soglasje za prevzem tega premoženja dal le upnik M. d. o. o.

9.Ugovor proti načrtu končne razdelitve, s katerim je upnik s trditvami, da bi moralo biti nanj preneseno vse ponujeno premoženje (torej vse terjatve in sicer v celotni ponujeni višini, ne glede na višino njegove priznane terjatve), uveljavljal zmotno uporabo materialnega prava, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Odločitev o zavrnitvi ugovora je oprlo na presojo, da bi bil upnik, če bi sodišče s sklepom o razdelitvi nanj preneslo več premoženja kot pa znaša njegova terjatev, neupravičeno obogaten.

10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik pridobil procesno legitimacijo v obravnavanem stečajnem postopku na podlagi določbe tretjega odstavka 57. člena ZFPPIPP. Njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti bo prenehalo, ko bodo njegove terjatve v celoti poplačane (tretja alineja 2. točke 58. člena ZFPPIPP).

11.Uvodoma je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene trditve, da terjatev do XR d. o. o. sploh ni bila predmet poziva upnikom za soglasje k njenemu prevzemu. Na navedene trditve je odgovorila upraviteljica, ki je pojasnila, da je bilo v pozivu upnikom navedeno že spremenjeno dolžnikovo ime: XP d. o. o. in da terjatev, ki je bila s sklepom prenesena na upnika, predstavlja zadnji obrok plačila družbe XR d. o. o., sedaj XP d. o. o., matična številka 000, ki bo skladno s potrjenim načrtom prisilne poravnave poplačana v mesecu oktobru 2019, ko pa naj bi bil ta stečajni postopek nad dolžnikom (Z. d. o. o.) že končan. Pritožbeno sodišče je podatke o dolžniku preverilo na spletnih straneh AJPES in ugotovilo, da gre za isti subjekt; napako v nepravilni in nepopolni navedbi družbe v 3. točki izreka pa lahko sodišče prve stopnje kadarkoli (tudi po pravnomočnosti sklepa) popravi.

12.Neutemeljeno je stališče pritožnika, da na podlagi sklepa o razdelitvi v tem stečajnem postopku še ne bo v celoti poplačana njegova priznana terjatev. Iz sklepa o končni razdelitvi izhaja, da bo 100% poplačana celotna upnikova terjatev, ki znaša na dan 3. 4. 2019 4.542,45 EUR, terjatve ostalih upnikov pa ne bodo poplačane, ker niso dali soglasja k prevzemu ponujenih terjatev. Temu pritožnik oporeka še s trditvami, da je upraviteljica oškodovala upnike, če bo dolžnik XP d. o. o. terjatev, ki jo bo prevzel upnik, res oktobra 2019 plačal in da, če terjatev ni unovčljiva, to pomeni, da z njo ni mogoče poplačati priznane terjatve upnika, ki jo ima v tem stečajnem postopku. Navedeni očitki so presplošni, da bi jih sodišče lahko obravnavalo in na njih odgovorilo v smeri presojanja pravilne ocenjene vrednosti sporne terjatve, ki se prenaša na upnika. V zvezi z navedenim pritožbeno sodišče zaključuje, da pritožnik ni uspel izpodbiti dejanskega stanja, na katerem temelji sprejeta izpodbijana odločitev. Zato je v nadaljevanju pritožbeno sodišče presojalo pravilnost uporabe materialnega prava.

13.Sodišče s sklepom o razdelitvi (osmi odstavek 374. člena ZFPPIPP) prenese dolžnikovo premoženje iz prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP na upnike zaradi poplačila njihovih priznanih terjatev, če ti privolijo, da prevzamejo to premoženje. Če vsi privolijo v prevzem premoženja, se to razdeli v sorazmerju z njihovimi deleži pri razdelitvi. Če na podlagi razdelitve s prenosom premoženja (ob predpostavki soglasja k nadomestni izpolnitvi) pride do izpolnitve obveznosti v celoti, obveznost stečajnega dolžnika do upnikov preneha. Do preostanka premoženja pa so v takem primeru upravičeni družbeniki stečajnega dolžnika.

14.Če bi vsi upniki privolili v prevzem premoženja, bi bile predmet razdelitve v konkretnem primeru vse terjatve v njihovi celotni višini. Ker pa je dal soglasje k prevzemu premoženja le en upnik, je bilo predmet razdelitve le premoženje, v ocenjeni vrednosti, ki ustreza višini njegove terjatve. Mnenje pritožnika, da je upravičen do celotnega premoženja, ni utemeljeno. Ali je upnik upravičen prejeti za poplačilo njegove terjatve vse neunovčeno premoženje ali le njegov del, je odvisno od ocenjene vrednosti premoženja, ki se zaradi neunovčitve prenaša.

15.Sporni načrt razdelitve je vseboval vse podatke iz 363. člena ZFPPIPP v zvezi z osmim odstavkom 374. člena ZFPPIPP, torej tudi znesek, ki se upošteva pri razdelitvi in znesek upnikove terjatve, ki se s to razdelitvijo poplača. Upnik v ugovoru ni navedel, da znaša njegov delež poplačila manj kot 100%, niti koliko znaša po njegovem izračunu, pač pa je trdil, da mu zato, ker je edini od upnikov privolil, da ga prevzame, pripada vse premoženje, ki je bilo ponujeno upnikom (smiselno torej, da ima njegova privolitev v prevzem premoženja, obligacijsko pravni učinek sprejema ponudbe v skladu s prvim odstavkom 28. člena OZ). Tako stališče je v nasprotju z zakonskimi pravili o razdelitvi razdelitvene mase upnikom stečajnega dolžnika zaradi poplačila njihovih priznanih oziroma ugotovljenih terjatev .

Na podlagi izjave upnika, da sprejme vse ponujeno neunovčljivo premoženje dolžnika, upnik še ni pridobil pravice do prevzema celotnega premoženja. Koliko ga bo pridobil, je odvisno od ocenjene vrednosti tega premoženja ter od višine njegove priznane in še neplačane terjatve. Drugačne pritožbene trditve ne temeljijo na določbah ZFPPIPP o terjatvah, ki se upoštevajo pri razdelitvi (glej 358. člen ZFPPIPP). S tem pa se izkaže, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, s katero je s sklepom o končni razdelitvi stečajne mase preneslo na upnika, ki je v prevzem terjatev privolil, toliko neunovčenega premoženja (v ocenjeni vrednosti), ki ustreza 100% poplačilu upnikove terjatve do stečajnega dolžnika. Če bi nanj v konkretnem primeru preneslo vse terjatve iz poziva, bi šlo za enak primer, kot če bi terjatve preneslo tudi na osebo, ki nima statusa upnika stečajnega dolžnika. Da pa oseba, ki nima statusa oseb, ki so naštete v 374. členu ZFPPIPP, nima pravice do prevzema premoženja stečajnega dolžnika, izhaja že iz samega zakona; o tem vprašanju pa se je Višje sodišče že opredelilo v sklepu Cst 411/2013, zaradi česar ga ni treba pritožniku še dodatno utemeljevati.